Szekely: Slovenija mora izpeljati privatizacijo, če se je za njo odločila

Čas branja: 4 min
08.07.2014  14:00  Dopolnjeno: 08.07.2014 14:44
Spremljali smo okroglo mizo na mednarodni konferenci v Ljubljani o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva, ki jo pripravlja Umar ob sodelovanju z evropsko komisijo.

Zakaj je Slovenija dobila bistveno več konkretnih rokov v priporočilih? Je vzrok nezaupanje? S tema dvema vprašanjema Istvanu Szekelyju z Evropske komisije se je začel sklepni del mednarodne konference o strukturnih izzivih slovenskega gospodarstva.

"Ne gre za to, da bi bila Slovenija kaj posebnega, gre za značilnost evropskega semestra. Ker se je Slovenija že drugič zapored znašla med državami med presežnimi makroekonomskih neravnovesji, so priporočila bolj specifična. Vsi roki pa so zgolj odsev rokov, ki si jih je sama postavila Slovenija. Tako je s priporočili, ki jih na Slovenijo naslavljajo njene sočlanice, državi zgolj postavljeno ogledalo, je odgovoril Szekely.

szekely-istvan-004-jm.1402046226.jpg.n.600px.jpg

Vasle: Ključni izziv je racionalno ravnanje

Šef Umarja Boštjan Vasle je na vprašanje, ali država še vedno potrebuje čas, in ne denarja, dejal, da smo v obdobju, ko sta tako čas kot denar na voljo v skromnem obsegu. "V tem času smo močno povečali zadolžitev. Ključni izziv tako v primeru časa kot denarja je, kako ravnati skrbno in racionalno," poudarja Vasle.

Mrak: Slovenija potrebuje ukrepe na odhodkovni strani

Mojmir Mrak z ekonomske fakultete pa je bil jasen: "Streznitve sploh ni bilo. Za mene je izrazito zanimivo, da so bile lanske novembrske ocene komisije relativno pozitivne. To je bil ključen razlog, da je sploh prišlo do percepcije na trgih, da se v Sloveniji končno nekaj dela. Škoda, da trenutka, ko smo šli v sanacijo bank, nismo izkoristili za še druge druge resne stvari," pravi Mrak. Dodal je še: "Koalicijska pogodba, sklenjena letos februarja, je jasno pokazala, da ni nobene ambicije iti po tej poti. Zato je morda dobro, da imamo predčasne volitve. Slovenija potrebuje ukrepe predvsem na odhodkovni strani."

Markovič z EBRD: Dokapitalizacija bank ni samo reševanje bank

Bojan Markovič z EBRD je spomnil, da je vlada sprejela seznam 15 podjetij za privatizacijo in ustanovila DUTB, ki naj bi izpeljala prestrukturiranje podjetij. "Trgi so to zaznali. Pred tem je bila cena denarja zadolževanja precej višja kot na Madžarskem, nato pa se je znižala za pol. Ko govorimo o dokapitalizaciji bank, je treba povedati, da bilance bank kažejo bilance podjetij, zato je prestrukturiranje podjetij pomembno." Markovič je ob tem še poudaril, da dokapitalizacija bank ni samo reševanje bank, ampak tudi dovajanje zraka, da se lahko podjetja prestrukturirajo. Ne smemo porabiti preveč časa za reševanje neučinkovitih podjetij. Prestrukturiranje podjetij je bistveno.

Sorsa z OECD: Morda boste potrebovali pomoč za reševanje zasebnega sektorja

Piritta Sorsa z OECD pa je opozorila, da bi Slovenija morda potrebovala pomoč za reševanje zasebnega sektorja. "Trenutne projekcije kažejo, da smo zdaj v povsem drugačnem okolju kot pred krizo. In če želimo ta potencial izkoristiti, poleg zaposlovanja potrebujemo tudi svež kapital za naložbe. V javnem sektorju potrebujemo poleg zaposlovanja tudi svež kapital in investicije," meni Sorsova.

MDS: Slovenija mora izboljšati sistem upravljanja javnih financ

Dirk Jan Kraan iz Mednarodnega denarnega sklada (MDS): "Slovenija bo morala odpraviti nekatere pomanjkljivosti v upravljanju sistema javnih financ. Ne trdim, da je celoten sistem upravljanja javnih financ slab, ker to ni res. Nekatere slabosti pa so - še posebej, kar se tiče priprave proračuna. Naj tu omenim dve zadevi: vlada ni zelo uspešna pri varčevanju oziroma pri rezanju stroškov. Eden od razlogov je, da ni resnega procesa odločanja od zgoraj navzdol. Druga slabost, ki jo želim omeniti, pa niso dobri predlogi za reze. Ministrstva pridejo z dobro pripravljenimi predlogi za investicije, ne znajo pa enako kakovostno pripraviti predloge, kje bi bilo mogoče rezati izdatke. Zato menim, da bi morala Slovenija slediti zgledom drugih držav, ki tak proces priprave predlogov o rezih izdatkov izločijo iz rednega proračunskega postopka."

Proračunska disciplina je na prvem mestu kulturna zadeve. Seveda pomaga, če ima država uzakonjeno fiskalno pravilo, a glavno je vprašanje kulture.

Mrak: velik izziv, tudi za kredibilnost, bo izdelava proračuna za 2015

Nikjer ni zaznati resnih namer za rezanje odhodkov, ker imamo zdaj rast. Kaj pa o tem meni Mojmir Mrak? "Umar je naredil zelo dobro analizo stanja, zlasti jasna lekcija pa je,da imamo primanjkljaj od 2009 naprej. To pomeni, da resno potrebujemo milijardo evrov več, kot ustvarimo," je dejal Mrak. Treba se bo odločiti za strategijo, opozarja Mrak, pri tem pa izbrati, kaj je treba narediti takoj. "Velik izziv za vlado bo izdelava proračuna za 2015, pri čemer bi se morala držati začrtanega, sicer bo trpela kredibilnost Slovenije. Slovenija je imela pred krizo ugled kredibilne države - kar smo se odločili, smo naredili. Potem pa je z odlašanjem v krizi, z neumnimi referendumi, kredibilnost izgubila," opozarja Mrak.

Glede vprašanja, ali uravnoteženje dosegati na prihodkovni ali odhodkovni stgrani, je Mrak odločen: "Mislim, da bo treba delati na zmanjšanju odhodkov. Morda bi bilo mogoče na prihodkovni ravni spreminjati strukturo, drugega pa ne. Bi pa omenil še, da si morda prevelike upe delamo glede prihodkov od privatizacije oziroma glede tega, kako bodo ti prihodkizmanjšali slovenski javni dolg. Kljub temu bomo morali ukrepati na prihodkovni strani."

A kljub temu je ena od pomembnih možnosti za zmanjšanje javnega dolga privatizacija, to kažejo primeri več držav, pravi Dirk Jan Kraan iz MDS.

Szekely: za Bruselj ni cilj privatizacija sama na sebi

"Za nas ni cilj privatizacija sama na sebi. Cilj je predvsem, da ta del gospodarstva, ki je del privatizacijskega seznama, prispeva k družbi. Odločitev o tem, po kakšni poti naj se doseže ta cilj, pa je vedno v rokah vlade," je poudaril Istvan Szekely iz evropske komisije. "Na politični ravni pri evropski komisiji vedno zahtevamo od vlade, naj določi strategijo, kam se želi usmeriti. Da najprej sprejme strategijo, potem pa jo izvede. Če je bila v Sloveniji sprejeta politična odločitev, da se privatizira, potem je to odločitev treba izpeljati, in to dobro," je bil jasen Szekely. Kot je dodal, zato zdaj tudi pri evropski komisiji zahtevajo dobro privatizacijo, saj bo slaba privatizacija Sloveniji prinesla še več težav. Szekely ponovi: "Tu ni kake evropske ideologije, da bi bilo treba vse privatizirati. Je pa cilj, da se vzpostavi dobro delujoče gospodarstvo, in če se država odloči, da bo to storila po poti privatizacije, potem je pametno, da to izpelje."

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Izvoznikov kriza ne skrbi, v njej prej kot strah vidijo nove priložnosti 2

Izvozna konferenca: podjetniki o tem, kako se pripraviti na razburkana poslovna morja 2020

FINANCE
Tako je Jan Bec povezan z družino Janković 3

Damijan Janković o povezavi z Janom Becem pravi: "To ne igra nobene vloge. Nisva v sorodu."

FINANCE
FINANCE
CAA, uradno: Prizemljili smo del Adriine flote 9

Sporočilo agencije za civilno letalstvo objavljamo v celoti

FINANCE
(V živo) Končno so se oglasili iz Adrie Airways. Kaj pravi najbolj odgovoren za varnost in kdo to je? 34

Kateri Adriini leti za danes so že odpovedani, kateri se izvajajo? Kaj se še dogaja? Pogodbe za letala je odpovedal lizingojemalec, je...

OGLAS
FINANCE
Izjemna priložnost nakupa večjih stanovanj v Eko srebrni hiši

Eko srebrna hiša stoji ob Dunajski cesti v Ljubljani in velja za edinstven večstanovanjski pasivni objekt v Sloveniji z najsodobnejšo...