Kako bo Slovenija občutila prodajo Mercatorja

Čas branja: 5 min
26.06.2014  22:30
Zmagovalci prodaje so banke, za dobavitelje se kratkoročno ne spremeni nič

Preberite tudi:
  1. Kupujte v Mercatorju

Največji delež 549,5 milijona evrov vredne transakcije - 323 milijonov bo šlo za nakup delnic - prevzema Mercatorja bodo občutile banke. Neposredno kot kupnino ali vračilo posojil, posredno pa, ko bodo zadolženi lastniki Mercatorja, denimo skupina Laško, NFD Holding, KLM Naložbe, zaprli svoje dolžniške pozicije v bankah.

1. Kaj narediti z delnicami Mercatorja?

Pretehtajte, ali bi še ostali lastniki ali ne. Agrokor bo v nekaj dneh objavil prevzemno namero. Najprej 10 dni po tem (in najpozneje 30 dni po objavi namere) pa bo moral objaviti prevzemno ponudbo. Cena za delnico bo morala biti enaka tej, po kateri je od konzorcija prodajalcev odkupil 53-odstotni delež, torej 86 evrov. Če pa pričakujete, da boste v prihodnjih letih za delnico iztržili več, lahko počakate. Pričakovati je, da vsaj hrvaški pokojninski sklad AZ svojih delnic ne bo prodal. In ker ima več kot 10 odstotkov Mercatorja, tudi ni nevarnosti za iztis. Leto po prevzemu mora sicer prevzemnik za »prisilni iztis«, torej, ko preseže 90-odstotni delež in to tudi potrdi skupščina prevzemne tarče - kar je v tem primeru samo formalnost - plačati enako ceno, kot je bila prevzemna. Lahko pa prevzemnik počaka, po letu dni lahko ponudi tudi manj.

mercatorkakoboslovenija.1403809495.jpg.o.600px.1403809575.jpg

2. Kaj novi lastnik pomeni za slovenske dobavitelje?

Kratkoročno nič. Vse dobaviteljske pogodbe, ki jih je Mercator že sklenil, ostanejo veljavne, pod istimi pogoji. Pričakovati je tudi, da bo Mercator, ker bo dobil 100 milijonov evrov za povečanje likvidnosti, postopoma skrajševal plačilne roke.

Se morajo dobavitelji bati pri sklepanju novih pogodb? Viri blizu Agrokorja zatrjujejo, da ne. Vsaj prvo leto po prevzemu tega verjetno ne gre pričakovati tudi zaradi piarovskega učinka.

»Nismo tako nori, da bi prodajali, česar kupci ne bi želeli kupiti,« je v lanskem intervjuju za Finance (več na povezavi Ivica Todorić: Nismo tako nori, da bi prodajali, česar kupci ne bi želeli kupiti) dejal Ivica Todorić. Kaj je mislil s tem? Rezultati trgovca so najbolj odvisni od tega, kako uspešno prodaja izdelke, ki jih ima na policah. Če ima na policah izdelke, ki jih kupci ne želijo, gredo ti drugam. Če gredo drugam, pa trgovec ne zasluži. Todorić pa je Mercator prevzel prav zato, da si poveča denarni tok.

Vsekakor pa bi dobavitelji morali sami poskrbeti tudi, da bodo bolj konkurenčni - tega pred krizo niso počeli, nato so bili povečini prezadolženi za nova vlaganja, kot je pred nedavnim dejal član uprave Mercatorja, odgovoren za prodajo na drobno, Igor Maroša, pa še zdaj pogreša predvsem inovativnost pri izdelkih (enako opaža tudi šef Spara Igor Mervič).

Bolj konkurenčni bodo, več polic bodo našli - tudi zunaj Mercatorja. Cenovno optimizirana Hofer in Lidl tako (tudi zaradi vse višjih stroškov prevoza) pri domačih dobaviteljih jemljeta vse več izdelkov. Spomnimo, da diskontarji povečujejo tržne deleže v Sloveniji, v zadnjega pol leta predvsem na račun upešanega Tuša (več o tem si lahko preberete na povezavi Lidl napada: se morajo dobavitelji in klasični trgovci bati in kako se prilagajajo).

3. Kaj obljublja Todorić?

V Agrokorju za zdaj izjav ne dajejo, v kratkem pa načrtujejo tiskovno konferenco, smo izvedeli.

Viri blizu Agrokorja sicer pravijo, da opaznejših sprememb v podjetju po prevzemu ne bo. Ostala naj bi tako uprava, ki jo vodi Toni Balažič, kot tudi predsednik nadzornega sveta Matej Lahovnik, vsaj v kratkem Agrokor ne bo spremenil načrtov Balažičeve uprave o racionalizaciji in optimiziranju družbe.

Je pa Todorić že lani napovedal: »Naš glavni cilj in naloga je, da Mercatorju, ki je v regiji že močen igralec - pa nikogar ne želim užaliti, navsezadnje ne bi vložili toliko denarja vanj, če vanj ne bi verjeli -, damo novo vizijo, nove sinergije, nove možnosti za stabilizacijo. Cilj je, da pravzaprav čez noč naredimo strašansko dobro družbo. Preprosto, če ima danes EBITDA sto enot, želimo, da zelo hitro ustvari 180 enot.«

In kakšne vizije je imel v mislih? »Najprej učinkovitost po posameznih trgih, ki bo prišla s sinergijami. Zdaj imamo na vseh trgih po dvoje skladišč, dvoje voznih parkov... Po drugi strani pa je treba vedeti, da je Agrokor v zadnjih 10 letih ogromno vložil v znanje svojih zaposlenih, imamo mlado ekipo, in v orodja za spremljanje poslovanja, teh imamo okoli 40, enake, kot jih ima recimo Wallmart. Na Hrvaškem je poraba letos upadla za tri odstotke, nam pa prihodki rastejo. Rekli boste, to lahko naredite z nižanjem cen in podobnim. Ampak nam rasteta tudi dobičkonosnost in tržni delež. Samo še dvema trgovskima družbama to uspeva. Pa veste, da imamo močne trgovske verige na Hrvaškem. To znanje bomo prenesli tudi kolegom v Mercatorju. Osnovna strategija pa je, da poslušamo kupce: ponuditi jim moramo boljši nabor izdelkov, boljšo storitev, ampak tudi boljšo ceno.«

4. Kako bo preobrazil Mercator? Kaj bodo najprej prodali?

Uradno to še ni znano. Viri pa pravijo: nestrateške dele Mercatorja bo Todorić odprodal in s tem zmanjšal dolg oziroma jih bo konsolidiral v Agrokor.

Med prvimi transakcijami bosta prodaji Pekarne Grosuplje in Kranjskega kolačka (deluje v okviru invalidskega podjetja) hrvaškemu pekarskemu podjetju Mlinar Mata Škoja. Mlinar ima hčerinsko podjetje tudi v Sloveniji - Mlinar S, podjetje pa se agresivno širi z odpiranjem lastnih prodajnih mest. V Mlinarju ne komentirajo.

Nato bodo proizvodnjo kave in pakirnico izdelkov Mercator Emba bodisi prodali bodisi vključili v katero od Agrokorjevih proizvodnih podjetij.

Govori se še, da bodo odsvojili dejavnost tekstila in prodaje športne opreme, pa drogerije, posredovalnice turističnih storitev ...

5. Koliko zaposlenih v Mercatorju bo ostalo brez dela?

Agrokorjevci zatrjujejo, da prav nič več, kot bi jih odpustil Toni Balažič po programu racionalizacije, ki velja že leto in pol. Po tem je Mercator število zaposlenih zmanjšal za okoli 1.100, večinoma na tujih trgih in v režiji.

Več odpuščanj je pričakovati na Hrvaškem, kjer bo Konzum moral prodati 96 trgovin.

Todorić lani ni bil konkreten: »Delali smo na velikih koncentracijah. Recimo, zaprli smo šest tovarn za predelavo mesa, da bi naredili eno, pa nihče ni imel težav, nikogar nismo pustili na ulici. Delamo vse, da zaščitimo dostojanstvo človeka, da se spoštuje delovna zakonodaja. Mislim, da ne bomo imeli velikih težav v Mercatorju, določene spremembe pa bodo, saj že zdaj vidimo, da je učinkovitost na nekaterih mestih premajhna. To vidimo v hrvaški družbi, ki ima dober položaj na tem trgu. Danes je v slabi koži, upada. Nekaj se dogaja, torej moramo pogledati, kaj je narobe in kaj se da spremeniti. Ljudje se morajo zavedati, da moramo narediti uspešno družbo.«

6. Je prodajo še mogoče ustaviti?

Le, če Agrokor ne nakaže kupnine. Sicer pa gre za sklenjen posel. Od dokumentov potrebuje Agrokor le še »štempelj« agencije za vrednostne papirje za prevzemni prospekt, a to je le formalnost.

Anketa

Dobavitelji računajo na Agrokorjev razum, z novimi poslovnimi priložnostmi v regiji pa se ne slepijo

kelecevic-brane4-va.1403809879.jpg.o.240px.jpg

Foto: Vera Avšič

Branko Kelečević, lastnik mlekarne Krepko:

»Zamenjave lastnikov Mercatorja se ne bojim, saj imajo vsi lastniki trgov­skih družb enak cilj - in to so zadovoljni kupci. Torej noben lastnik ni tako nor, da bi uničeval prodajni program, ki je privlačen za kupce. Kot morebitno tveganje zamenjave lastnika Mercatorja vidim možnost podaljšanja plačilnih rokov, a to se je v zadnjem letu zgodilo že pod dozdajšnjimi lastniki. Zaradi vstopa Agrokorja vsaj kratkoročno ne vidim možnosti, da bi s svojimi izdelki dobili prostor na Konzumovih policah na drugih trgih v regiji. Uvajalni rabati in rezervacija polic ter plačilni roki so za nove dobavitelje Konzuma prehud zalogaj.«

bozic-miran7-br.1403809881.jpg.o.240px.jpg

Foto: Barbara Reya

Miran Božič, šef komerciale v mlekarni Planika:

»Ne želim si protekcionizma, a se ob poznavanju poslovne kulture kupca bojim, da ta prevzem ne pomeni nič dobrega za dobavitelje. Pri tem me skrbi zlasti to, da ima Agrokor v svojem sistemu veliko živilskih podjetij in da Konzumovi dobavitelji na Hrvaškem na plačilo čakajo pol leta ali več. Seveda Mercator zamuja tudi pod zdajšnjim lastnikom, a se te zamude v zadnjem času krajšajo. Pretirano bi bilo reči, da bodo samo zaradi vstopa Agrokorja v Mercator dobavitelji propadali drug za drugim. Bo pa to vsekakor izziv za slovensko živilsko industrijo, ki se bo morala po svojih najboljših močeh prilagoditi spremenjenim razmeram.«

Ivan Bučar, kmet, ki Mercatorju dobavlja zelenjavo:

bucar-ivan2-ih.1403809882.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

»Dolgoročno gremo kmetje s konja na osla. Glavna težava slovenskih kmetov je, da je naš strošek pridelave višji od tistega, ki bremeni hrvaške ali srbske kmete. Srbi in Hrvati dobijo delavca za par deset centov na uro, k meni nihče ne pride delat za manj kot štiri evre, tudi sicer je razlika v standardu velika, sam potrebujem tisoč do 1.500 evrov na mesec, da preživim, hrvaški kmet pa zmore preživeti s 300 evri. Kratkoročno ne pričakujem velikih sprememb, ker Todorić ve, da mora s Slovenci delati v rokavicah, in bo med paletami zelenjave od vsepovsod vedno tudi kakšna slovenska. Dolgoročno pa sem pripravljen na slabše plačilo, daljše plačilne roke in večje zamude pri upoštevanju teh rokov.«

Preberite tudi:

26.06.2014
26.06.2014
26.06.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
TOP JOB
Delavci
Delavci Mladi večinoma zaposleni za nedoločen čas, povprečno zaslužijo 1.300 evrov bruto

Povprašali smo nekaj mladih, starih do 29 let, kaj počnejo, kako so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, in ali imajo v službi možnost...

FINANCE
Pokrajine – 'krasna' ideja! 4

Zakaj potrebujemo pokrajine? Ker so občine premajhne, da bi se lahko same prijavljale na evropske razpise in hitreje razvijale. A namesto...

FINANCE
Članki
Članki Stanje v nemški in širše v evrski industriji – je kozarec na pol poln ali na pol prazen?

Aktivnosti v nemški in evrski predelovalni industriji se krčijo že od februarja, je pa bil upad avgusta nekoliko manjši kot julija,...

FINANCE
SB Celje ob polletju brez izgube, a čakalne dobe so se podaljšale!

Sanacija bolnišnic - če bodo zelene številke dosežene na račun pacientov - bo polom, in ne uspeh

FINANCE
AVTO
Skrivnostni nakup: vlada za dva neprebojna mercedesa plačala več kot milijon evrov 25

Vlada je potihem kupila štiri oklepne avtomobile, izstopata predvsem mercedesa, ki sta stala več kot milijon evrov. O avtomobilih ne...

OGLAS
FINANCE
Dobrodošli v svet poslovno zdravega blagostanja!

AGRA 2019 bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta s svojo 57. ponovitvijo eden najpomembnejših mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v...

FINANCE
Vroča razprava v Nemčiji: bi morali prepovedati ležarine na depozite malih varčevalcev? 7

»Varčevanje bi moralo biti nagrajeno, ne pa kaznovano,« pravi bavarski premier; nemški finančni minister bo preveril, ali vlada male...

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo konec tedna skuhali šefi svetovnih centralnih bank 3

Jutri se centralni bančniki z vsega sveta za tri dni selijo na letno srečanje v Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming ... vse...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Siliko bo gradil prihodnost: dobili so več kot desetmilijonski posel za osnovo najprestižnejših modelov BMW 5

Deli, narejeni na Vrhniki in v Sevnici, bodo vgrajeni v BMW-jeva vozila serij 5, 7 in tudi novo različico športnega priključnega hibrida...