Lidl napada: se morajo dobavitelji in klasični trgovci bati in kako se prilagajajo

Čas branja: 5 min
19.06.2014  22:30
V senci političnega prerekanja o prodaji Mercatorja se v trgovini dogajajo veliki premiki

Nemška trgovska skupina Schwarz, lastnica verig Lidl in Kaufland, bo do leta 2018 prehitela največjega trgovca v zahodni Evropi, francoski Carrefour, so objavili ta teden pri analitski hiši Planet Retail. Kako se na to - medtem ko je vlada želela preprečiti prodajo Mercatorja - prilagajajo trgovci in dobavitelji?

Zelo verjetno bo Lidl Carrefour prehitel že prej: Carrefour je lani ustvaril 65 milijard evrov prihodkov, Schwarz pa 64,6 milijarde.

Lastnik skupine Dieter Schwarz (zdaj je lastnica njegova fundacija) je sicer tretji na lestvici najbogatejših Nemcev, na Forbesovi lestvici pa se je leta 2012 s 15 milijardami evrov premoženja uvrstil na 29. mesto najbogatejših zemljanov. Na prvih dveh mestih najbogatejših Nemcev sta brata Aldi, lastnika verig trgovin Aldi in Hofer. Aldi je razdeljen na severno in južno skupino, v južno sodi tudi Hofer, ki pod to blagovno znamko nastopa v Avstriji in Sloveniji. Aldi in Lidl imata podobne tržne prijeme in sta neposredna tekmeca tako v Nemčiji kot po svetu. Aldi je že vstopil na ameriški trg - samostojno in tudi prek lastništva kalifornijske verige Trader Joe.

diskontnitrgovci.1403205693.jpg.o.600px.1403205888.jpg

Kako hitro raste Lidl v Sloveniji

Lidl je v Sloveniji od leta 2007, zdaj imajo 45 trgovin, letos jeseni bodo odprli še eno za Bežigradom v Ljubljani in zdajšnjim 1.200 delovnim mestom dodali 24 novih. Po zadnjih podatkih je Lidl ustvaril 231 milijonov evrov prodajnih prihodkov. Tudi v prihodnje načrtujejo rast, bolj konkretno nočejo govoriti. Prodajajo tudi izdelke slovenskih dobaviteljev. »Dolgoročno sodelujemo z Mlekarno Celeia, Mesom Kamnik, Žitom, Dano in drugimi, slovenske izdelke pa ponujamo tudi v okviru Lidlovih blagovnih znamk, denimo mlečnih izdelkov Pilos, suhomesnih izdelkov Baroni, vod z okusom Sugaro, piškotov Castello in drugih,« pravi Gregor Kosi, direktor Lidla Slovenija. Več slovenskih dobaviteljev so uvrstili tudi v ponudbo sveže pečenega kruha in svežega mesa. V prihodnje bodo širili ponudbo slovenskih izdelkov, bioizdelkov ter povečali ponudbo neprehranskih izdelkov, pojasnjujejo v Lidlu.

Kako postati Lidlov dobavitelj

Pomembno je, da je dobavitelj sposoben dolgoročno zagotavljati kakovost po mednarodnih standardih, hkrati pa mora ustrezati tudi veliko strožjim Lidlovim merilom kakovosti, pravijo. Za dobavitelje je sodelovanje zanimivo tudi zato, ker s tem dobijo možnost vstopa na druge Lidlove trge, če lahko zagotovijo zadostne količine.

Hofer: več kot tretjina ponudbe so slovenski izdelki

Za zdaj največji diskontni trgovec Hofer ima v Sloveniji 74 trgovin in načrtuje širitev mreže.

Zaposlujejo nekaj več kot tisoč ljudi, število narašča, po zadnjih podatkih so ustvarili 281 milijonov evrov prodajnih prihodkov.

Tudi v Hoferju pravijo, da širijo ponudbo izdelkov slovenskih proizvajalcev in dobaviteljev. Slovenski izdelki zdaj pomenijo že več kot tretjino stalne ponudbe, pri svežem mesu (blagovna znamka Okus podeželja), jajcih in mleku (znamka Milfina) pa je ta delež že skoraj stoodstoten, pravijo v Hoferju.

Delež lokalnega sadja in zelenjave je približno 20 odstotkov, odvisen je od sezone. »Sodelovanje s slovenskimi dobavitelji je za nas prednost, ker nam omogoča kratke transportne poti in večjo svežino ter lažji nadzor nad kakovostjo,« razlagajo v Hoferju. Večje in priznane dobavitelje nagovorijo sami, manjši dobavitelji pa vse pogosteje sami prihajajo k njim.

»Med naše dolgoletne partnerje sodi Evrosad, med manjše pa Rajko Drinovec, ki nam dobavlja slovenski krompir, in KMG Panorganic, ki dobavlja slovenski česen. Primer izdelkov slovenskega dobavitelja v naši mreži v tujini pa je Medex,« pravijo v Hoferju.

Kako se prilagaja »klasična« konkurenca?

Iz podatkov o gibanju tržnih deležev trgovcev pri nas, ki ga meri družba Valicon, je mogoče razbrati, da imajo diskontni trgovci tudi pri nas vse večji tržni delež. Tako so konec maja že presegli 15 odstotkov trga.

Do januarja so delež »kradli« Mercatorju, zdaj ga Tušu - ki je tudi v postopku prestrukturiranja. Kako ukrepajo trgovci?

»Sledili bomo zastavljeni strategiji, ki vključuje upravljanje cenovne konkurenčnosti in svežega programa, nadaljnji razvoj trgovske znamke, nadgradnjo pika kartice in lokalne ponudbe, po čemer smo najbolj prepoznavni. Še vedno prenavljamo tudi manjše trgovine in vpeljujemo nove koncepte sosed, ki so se v tujini in tudi v naših dosedanjih prenovljenih trgovinah izkazali za uspešne. V večjih trgovinah bomo prenovili nabor izdelkov ter nadgrajevali našo storitev,« pravi Igor Maroša, ki je v Mercatorjevi upravi odgovoren za prodajo na drobno.

Nasprotno pa prvi mož Spara Igor Mervič pravi, da so že našli dovolj uspešno formulo: »Nič se ne prilagajamo diskontarjem. To, kar delamo, je optimalno in prav. In vidi se, da smo pri tem uspešni.« Sparov tržni delež se že nekaj časa vrti okoli 22 odstotkov.

Kako se prilagajajo prehrambne družbe?

Še pred leti smo veliko pisali, da so živilci v primerjavi s tujo konkurenco premalo konkurenčni. Se to izboljšuje?

Tako Mervič kot Maroša pravita, da so živilci boljši kot pred leti. Oba pa pogrešata, pravita, inovativnost. »Da ni inovacij, kar sicer vidim tudi pri tujcih, je katastrofa. Trgovci moramo dajati ideje. In sploh ne gre za to, da ne morejo vlagati. Večinoma denar za inovacije sploh ne bi bil potreben,« pravi Mervič. Maroša pa živilskim dobaviteljem svetuje: »Bolj bi se morali usmeriti v inovativne tržne prijeme oziroma trgovce in porabnike prepričati, da so njihovi izdelki najboljši na trgu.«

Kaj na to pravijo živilci?

»Prilagajamo se, nimamo kaj. Zdaj čakamo, kaj bo z Mercatorjem in - ne nazadnje - tudi Tušem,« pojasnjuje Marko Višnar iz Farm Ihan, ki je pred leti moral celo zaprositi za državno pomoč, letos pa so mu jo podaljšali, ker je še vedno ne morejo vrniti. Višnar pravi, da je Farme Ihan udarilo predvsem evropsko znižanje cen surovin, zato so se morali skrčiti, da bi iskali nove trge, pa so premajhni.

Bolje gre Cvetani Rijavec iz Ljubljanskih mlekarn, ki že sodeluje s Hoferjem, dogovarja pa se tudi z Lidlom. »Aktivno spremljamo dogajanja in pripravljamo inovacije, za katere menimo, da se bodo prodajale. Osredotočamo se na stroške, prilagajamo logistiko, veliko delamo na tem. Definitivno nam je pri tem v veliko pomoč znanje lastnika Lactalisa, ki ima daljše izkušnje z diskontarji,« pravi.

Marko Hren iz Dane, ki proizvaja pijače, pravi: »Prodajamo vsem trgovcem, in to tako pod lastno znamko kot pod njihovimi znamkami. Prodajati Lidlu in Hoferju ni nič drugače kot prodajati drugim klasičnim trgovcem: imeti moraš dober izdelek in prave količine, je pa poslovanje z njima bolj preprosto. Koncept Mercatorja, Tuša in Spara je nekoliko drugačen in zaračunajo prostor, da te izpostavijo na policah. Klasičnim trgovcem še vedno prodamo največ, ima pa Mercator zadnje čase finančne težave in ne plačuje pravočasno. Cene, ki jih dosegamo, so približno enake, odvisne so od pogajanj, moči blagovne znamke in tržnih deležev.«

Igor Hustič iz Tovarne olja Gea, pa pravi, da opaža prilagajanje tudi pri diskontnih trgovcih: »Sklepam, da so se diskontni trgovci odzvali na povpraševanje kupcev, ki iščejo izdelke slovenskih dobaviteljev. Prej so imeli svojo dobavno politiko in dobavitelje na svojih trgih. Včasih se prijavimo tudi na kak njihov mednarodni razpis, vendar ne pridemo skupaj s cenami, vprašanje pa je tudi, kako bi se izšlo s količinami.«

Sicer pa vsi živilci, ki sodelujejo z Lidlom in Hoferjem, in s katerimi smo govorili, pravijo, da sta dobra plačnika, korektna pri pogajanjih in da so pravila sodelovanja zelo jasna. Eden večjih dobaviteljev, ki ni želel biti imenovan, pravi, da morajo pri akcijah za klasične trgovce vedno dobavitelji znižati ceno, pri akcijah v Hoferju pa zniža ceno trgovec. Prav pri takšnih akcijah se skrivajo dodatne marže za klasične trgovce. Prednost Hoferja in Lidla je tudi v tem, da nimata posrednikov, kot so pospeševalci prodaje, ki polnijo police pri nekaterih klasičnih trgovcih. Ker ni pospeševalcev prodaje in ker ni stroškov za trženjske akcije, je poslovanje dobaviteljev z Lidlom in Hoferjem bolj preprosto in pregledno.

Medtem pa vlada v svojem vesolju

»Take spremembe, kot je krepitev diskontarjev in nekonkurenčnost živilcev, bi morale skrbeti vlado, ne pa prodaja Mercatorja,« pravi eden od virov, ki ni želel biti imenovan.

Izkupiček vladnega poskusa preprečitve prodaje Mercatorja se je včeraj sicer izjalovil, saj ministri niso slišali, kot so pričakovali, da bi to bila katastrofa. Tako je vlada prodajalcem naložila le, da morajo biti pri prodaji skrbni. »Vlada od prodajalcev delnic pričakuje, da postopke vodijo z vso skrbnostjo dobrega gospodarja in da pri odločitvah upoštevajo tudi vidike zaposlenosti oziroma ohranitve delovnih mest, odnose v dobaviteljskih verigah in druge pomembne vidike za slovensko gospodarstvo,« so sporočili po seji.

»Potem pa končajmo posel«

Tako so se na sklep vlade odzvali viri blizu Agrokorja, ki te dni z bankami upnicami Mercatorja usklajuje reprogram Mercatorjevih posojil v skupnem scenariju. Kot pravijo viri, gredo pogajanja »v redu«, podaljšanje roka pa bo »le v skrajni sili«, zaradi velikega števila bank upnic.

Preberite tudi:

19.06.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Stanje v nemški in širše v evrski industriji – je kozarec na pol poln ali na pol prazen? 1

Aktivnosti v nemški in evrski predelovalni industriji se krčijo že od februarja, je pa bil upad avgusta nekoliko manjši kot julija,...

IZVOZNIKI
Novice
Novice Siliko bo gradil prihodnost: dobili so več kot desetmilijonski posel za osnovo najprestižnejših modelov BMW 6

Deli, narejeni na Vrhniki in v Sevnici, bodo vgrajeni v BMW-jeva vozila serij 5, 7 in tudi novo različico športnega priključnega hibrida...

TOP JOB
Delavci
Delavci Mladi večinoma zaposleni za nedoločen čas, povprečno zaslužijo 1.300 evrov bruto

Povprašali smo nekaj mladih, starih do 29 let, kaj počnejo, kako so zadovoljni z delom, ki ga opravljajo, in ali imajo v službi možnost...

FINANCE
FINANCE
SB Celje ob polletju brez izgube, a čakalne dobe so se podaljšale!

Sanacija bolnišnic - če bodo zelene številke dosežene na račun pacientov - bo polom, in ne uspeh

FINANCE
Članki
Članki Kaj bodo konec tedna skuhali šefi svetovnih centralnih bank 4

Jutri se centralni bančniki z vsega sveta za tri dni selijo na letno srečanje v Jackson Hole v ameriški zvezni državi Wyoming ... vse...

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki Koliko denarja odnesejo težave z informacijsko tehnologijo

Več kot polovica IT-proračuna gre za reševanje težav, ki jih povzroča nedelujoča strojna in programska oprema

AVTO
Skrivnostni nakup: vlada za dva neprebojna mercedesa plačala več kot milijon evrov 25

Vlada je potihem kupila štiri oklepne avtomobile, izstopata predvsem mercedesa, ki sta stala več kot milijon evrov. O avtomobilih ne...

FINANCE
Vroča razprava v Nemčiji: bi morali prepovedati ležarine na depozite malih varčevalcev? 8

»Varčevanje bi moralo biti nagrajeno, ne pa kaznovano,« pravi bavarski premier; nemški finančni minister bo preveril, ali vlada male...

FINANCE
Pokrajine – 'krasna' ideja! 7

Zakaj potrebujemo pokrajine? Ker so občine premajhne, da bi se lahko same prijavljale na evropske razpise in hitreje razvijale. A namesto...