Kako lokalni sezonski pridelki pridejo na trgovske police

Čas branja: 4 min
18.06.2014  22:30  Dopolnjeno: 19.06.2014 15:23
Delež slovenskega sadja in sveže zelenjave, ki je naprodaj v trgovinah, je zdaj med 20 in 80 odstotki
Kako lokalni sezonski pridelki pridejo na trgovske police

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Irena Rotar dodaj
Tuš dodaj
Mercator dodaj
Hofer dodaj
Lidl dodaj

Pišemo, na koga se lahko obrnejo kmetje, ki želijo svoje pridelke spraviti v trgovine. Trgovci so lokalnim dobaviteljem vse bolj naklonjeni, a pričakujejo konkurenčne cene, velike količine in visoko kakovost.Irena Rotar verjame, da imamo v Sloveniji dovolj znanja in virov, da bi z inovativnimi pristopi povečali samooskrbo, in po teh načelih v Tušu vodi projekt Spoštujmo slovensko. Je ekonomistka, ustanoviteljica Ekofesta, soustanoviteljica Eko civilne iniciative Slovenije ter pobudnica Štafete semen.Tudi Mercator, Hofer, Lidl in Spar se zavzemajo za to, da bi na svojih policah ponudili čim več domačih izdelkov in pridelkov, saj si jih kupci želijo.

Sveže sadje in zelenjava naj bosta lokalna

Na vprašanje, kakšna je prodaja domačih izdelkov v primerjavi s tujimi, trgovci odgovarjajo podobno: »Slovenski kupec si želi slovenskih izdelkov, a le, če ob ustrezni kakovosti zanje ne plača več od primerljivih tujih.« Irena Rotar iz Tuša dodaja, da kupci pričakujejo vse več lokalnih izdelkov, zlasti med svežimi izdelki, vendar je samooskrba premajhna, da bi jih oskrbovali z večinoma slovenskimi pridelki: »Povpraševanje po domačih pridelkih presega ponudbo še posebej zunaj sezone naravne rasti sadja in zelenjave.« Nives Rudolf, izvršna direktorica področja upravljanja blagovnih skupin in nabave v Mercatorju, opaža, da se domači izdelki precej dobro prodajajo, vendar je sezona pri njih kratka: »Najbolje se prodajajo pravi pridelki ob pravem času - prve domače jagode in češnje, česen, šparglji, domač kaki...« Kot dodajajo v Hoferju, se dobro prodajajo predvsem sveži izdelki slovenskih dobaviteljev.

V sezoni je tudi več kot polovica sadja in zelenjave v trgovinah domača

Delež slovenskih pridelkov na trgovskih policah je odvisen od sezone. V Hoferju je trenutno petina sadja in zelenjave slovenske pridelave. V Mercatorju je ta delež približno 30-odstoten, vendar pri določenih vrstah, denimo pri jabolkih, krompirju, zelju, bučkah, kumaricah in papriki, lahko po besedah Nives Rudolf preseže polovico ali celo 80 odstotkov. V Sparu je trenutno 30 odstotkov sveže zelenjave in sadja slovenske pridelave. V Lidlu, kot pravi direktor nabave Andrej Vouk, trenutno prodajajo slovenska zelena jabolka in paradižnik Lušt, vendar lokalno ponudbo sezonsko dopolnjujejo. Rotarjeva iz Tuša poudarja, da sta sadje in zelenjava slovenskega porekla v Tuševih trgovinah naprodaj vsak dan, količine pa so odvisne od sezone in letine, a podatka o skupnem deležu domačih pridelkov ne razkriva.

Zanimanje tudi za druge slovenske izdelke

Poleg svežega sadja in zelenjave se dobro prodajajo tudi drugi domači izdelki. Ti v Hoferju pomenijo več kot tretjino njihove stalne ponudbe, pri svežem mesu, jajcih in mleku pa prevladujejo izdelki slovenskega porekla in nekateri so naprodaj tudi pod njihovo trgovsko znamko. Slovenske živilske in neživilske izdelke v Hoferju vključujejo tudi v posebne ponudbe.Vouk iz Lidla pravi, da zaradi povpraševanja po slovenskih izdelkih v ponudbo uvrščajo vse več izdelkov slovenskih dobaviteljev - za zdaj le živila. Tudi Lidl je v trgovsko znamko vključil nekaj slovenskih izdelkov.Mercator, kot poudarja Nives Rudolf, 70 odstotkov prostora na policah namenja domačim izdelkom in pridelkom. »Delež prodaje slovenskih mlečnih izdelkov je 71-odstoten med vsemi mlečnimi izdelki, slovenska je vsa pšenica, iz katere pogodbena pekarna peče kruh, tudi vse postreženo meso v redni prodaji mesnic je rejeno v Sloveniji,« dodaja Nives Rudolf in omenja, da imajo slovenske dobavitelje tudi za neživilske izdelke.Po besedah Sonje Petkovšek, vodje nabave živil v Sparu, imajo v ponudbi nekaj več kot 60 odstotkov slovenskih izdelkov.Irena Rotar dodaja, da želijo imeti v Tušu čim več slovenskih dobaviteljev tudi iz vrst industrijskih proizvajalcev. »Več kot tri četrtine izdelkov trgovske znamke prihajajo iz slovenskih podjetij.« Poleg tega kupcem v Tušu ponujajo tudi čim bolj sonaravno pridelane izdelke manjših slovenskih dobaviteljev, ki so bodisi v celoti iz slovenskih surovin bodisi so narejeni s tradicionalnimi postopki. Nekatere izdelke prodajajo pod znamko Slovenske dobrote, druge pa v embalaži dobaviteljev. Poseben poudarek dajejo domačim izdelkom z zaščiteno geografsko označbo in s kontroliranim geografskim poreklom.

Tuš išče dobavitelje, ki lahko oskrbujejo tretjino trgovin

V Tušu dajejo priložnost tudi manjšim slovenskim pridelovalcem, ki imajo čim bolj naravno pridelavo hrane, če imajo le dovolj velike zmogljivosti, da oskrbijo vsaj polovico Tuševih trgovin. Na policah tako ponujajo tradicionalne mesne dobrote, jogurt z domačo marmelado, narejen iz polnovrednega mleka krav, ki se pasejo, tradicionalne mlevske izdelke, mlete na mlinske kamne, ter konopljina semena s štajerskih polj. Še posebej so ponosni na svoje tradicionalne mesne dobrote, ki so prekajene po tradicionalnem postopku. Nobenim izdelkom, pridelanim klasično, ne dodajajo vode ali umetnih dodatkov. Pri tem pa, kot opaža Irena Rotar, kupci včasih težko razumejo, da naravna pridelava salam traja več mesecev, zato ne morejo biti ves čas na voljo v neomejenih količinah, ter da imajo denimo jogurti brez umetnih dodatkov krajši rok trajanja.

Vstop na trgovske police nič ne stane

Trgovci domače pridelovalce iščejo sami, vendar se tudi pridelovalci sami obračajo nanje. Sodelovanje s slovenskimi dobavitelji je dobrodošlo iz več razlogov: podpira domače gospodarstvo, ponujeni izdelki, predvsem pa pridelki, so bolj sveži, saj je transportna pot veliko krajša. Kot poudarjajo sogovorniki, od dobaviteljev zahtevajo velike količine, da jih vključijo na trgovske police.Za vstop v Tuševe trgovine morajo dobavitelji izpolniti zakonsko in z internimi pravilniki določene zahteve od ustreznih certifikatov, analiz kakovosti in varnosti do specifikacije živil. Vstopnih stroškov v Tušu ne razkrivajo, v Mercatorju pa pravijo, da stroškov za vstop na trgovske police ni. Dobavitelji sadja in zelenjave morajo upoštevati vse predpise dobre kmetijske prakse, pridelki morajo biti skladni z uredbami EU, ustreznost blaga pa morajo dokazovati z analizami. Z dobavitelji, ki ne morejo zagotoviti zadostne količine za vso drobnoprodajno mrežo, se v Mercatorju dogovorijo tudi za lokalno dobavo in dobavo v nekatere formate trgovin.V Sparu lahko domači pridelovalci prodajajo, če sprejmejo splošne pogoje in interne ter zakonsko predpisane standarde. O vseh pogojih se predhodno dogovorijo in podpišejo pogodbo.Tudi v Lidlu pridelovalce vstop na police nič ne stane. Obseg in pogoji sodelovanja se vedno postavljajo vnaprej. Pridelovalci morajo izpolnjevati mednarodne in Lidlove kemijske in mikrobiološke standarde kakovosti, ki jih redno preverjajo tudi z neodvisnimi institucijami. Tudi za vstop na Hoferjeve police ni vstopnih stroškov. Kakovost izdelkov morajo dobavitelji izkazovati z ustreznimi certifikati, poleg tega jih redno in neodvisno preverjajo. Vsi izdelki so podvrženi notranjemu sistemu sledljivosti in nadzora - ustrezati morajo postavljenim mikrobiološkim in kemijskim parametrom. Zahtevani standardi ponekod presegajo evropsko in lokalno zakonodajo. So tudi eni prvih slovenskih podjetij z internim sistemom, ki določa najvišjo mejno vrednost ostankov aktivnih snovi (pesticidov) v izdelku; ta je precej nižja od zakonsko določene.

Domači pridelki so za petino dražji od tujih

V Sparu so domači pridelki približno za petino dražji od tujih. Razmerje med kakovostjo in ceno je pomembno, če ne celo najpomembnejše merilo v očeh kupcev, zato se tega morajo zavedati tudi dobavitelji, še pravijo trgovci.

agrobiznis-zirija-003-jm.1403184185.jpg.o.600px.jpg
V Tušu dajemo priložnost tudi manjšim slovenskim pridelovalcem, ki imajo čim bolj naravno pridelavo hrane, če imajo le dovolj velike zmogljivosti, da oskrbijo vsaj polovico Tuševih trgovin.

Irena Rotar, ki v Tušu vodi projekt Spoštujmo slovensko

rudolf-nives-xx.1403184186.jpg.o.600px.jpg
Slovenskih je 71 odstotkov vseh mlečnih izdelkov na naših policah, domača je vsa pšenica, iz katere pogodbena pekarna peče kruh, tudi vse postreženo meso v redni prodaji mesnic je rejeno v Sloveniji.

Nives Rudolf, izvršna direktorica področja upravljanja blagovnih skupin in nabave v Mercatorju

vouk-andrej-xx.1403184188.jpg.o.600px.jpg
Trenutno prodajamo slovenska zelena jabolka in paradižnik Lušt, vendar lokalno ponudbo sezonsko dopolnjujemo.

Andrej Vouk, direktor nabave v Lidlu

petkovsek-sonja-xx.1403184189.jpg.o.600px.jpg
Domači pridelki so za petino dražji od tujih.

Sonja Petkovšek, vodja nabave živil v Sparu


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kako močno se bo stresel trg nepremičnin? 12

Korona bo vsekakor skrčila povpraševanje, na trg pa hkrati potisnila nekaj nove nepremičninske ponudbe.

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci