Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale

Čas branja: 6 min
11.06.2014  12:35
"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš Hauc

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Janko Medja dodaj
NKBM dodaj
Aleš Hauc dodaj

Na Financah smo spremljali - in pokomentirali - današnji dogodek v organizaciji združenja Mreža idej, na katerem sta sodelovala šefa NLB Janko Medja in NKBM Aleš Hauc.

Ob koncu sta oba šefa bank dejala, da letos - če ne bo nepredvidljivih dogodkov - presegajo napovedane poslovne rezultate. Medtem ko Hauc napoveduje rezultate nad napovedmi tudi konec leta, pa je Medja previden. Dejal je, da v načrtu še niso bili upoštevani nekateri stroški, kot je cena izvedbe stresnih testov ECB.

V nadaljevanju nekaj njunih izjav.

O prenosu terjatev na DUTB

NLB ima v bilancah še vedno prek 25 odstotkov slabih posojil. "Kakšni so bili kriteriji, če vemo, da so bila tja prenešena tudi zdrava podjetja," je vprašala ena od udeleženk dogodka.

"Zakon določa, da je moč prenesti terjatve do kreditojemalcev v Sloveniji, NLB pa ima terjatve do kreditojemalcev v bivši Jugoslaviji in tujini. Poleg tega je morala biti terjatev oslabljena do 30.9.2012, veliko pa je bilo oslabljenih kasneje. Nekaj delujočih podjetij je bilo na DUTB prenešenih, ker smo morali posojila obravnavati skupinsko, zato so bila prenešena skupaj s slabim delom skupine," je povedal prvi mož NLB Janko Medja.

O nagrajevanju, tujih kadrih, politiki...

"Nagrajevanje v državnih podjetjih je omejeno navzgor, s čimer se v upravi NLB ne ukvarjamo veliko. Imamo pa zato v Sloveniji, tudi v NLB, velike težave pritegniti nazaj ljudi, ki so odšli v tujino, saj so omejitve postavljene nekako na tretjino konkurenčnega ranga. Ekipa NLB je trenutno izjemno komplementarna in povezana," dodaja Medja.

Ta se je opredelil tudi do političnih povezav: "Ali bo Slovenija jutri imela vlado, je zadnja stvar, ki nas zanima."

O izbrisu delničarjev

Hauc je odgovarjal na vprašanja udeleženke o decembrskem izbrisu delničarjev banke, ki ga sicer zdaj presoja ustavno sodišče. "Aktivnosti je narekoval zakon o bančništvu, ki so ga sprejeli v Državnem zboru RS. Če ne bi, bi lahko nastala nepopravljiva škoda za del bančnega sistema. Vsebine novele pa žal ne morem komentirati. Lahko razumem in čutim se s tistimi, katerih delnice so bile izbrisane. Mi pa smo samo spoštovali zakonodajo."

O vzrokih za bančno luknjo

O razlogih za krizo in o tem, kaj storiti, da se to ne ponovi, je šef NKBM dejal: "Pravijo, da imajo zlate ribice spomin 30 sekund, jaz mislim, da ga imajo nekateri še manj. Pred leti je bilo denarja veliko. Marsikdo se je preselil v virtualni svet, odobravala so se posojila vse povprek. Nato je prišel čas krize in realnost. Se bodo slabe prakse končale? Moram vas razočarati: te stvari se bodo še dogajale. Ljudje pozabijo celo vojne, le etika in morala lahko preprečita take dogodke. Z denarjem pride pohlep in veliko ljudi zapusti zdravi razum."

Na vprašanje o preteklem delu nadzornih svetov in iskanju njihove odgovornosti za bančno luknjo pa je Hauc dejal: "Nadzornike je potrebno spoštovati, ne glede na to, če so kaj narobe naredili, morda se bo to zgodilo tudi nam. Verjamem, da so vsi delali v dobro družbe. Je pa res, da je bila korporativna kultura drugačna, nadzorni svet danes drugače razume svojo vlogo. Podjetniška iniciativa je svoboda. Lahko so predvidevali, kaj se bo zgodilo, ne pa, kaj se bo res zgodilo."

O državni sanaciji

"Država je z dokapitalizacijo in slabo banko za banke naredila veliko potezo, občudovanja vredno. Do zadnjega nismo vedeli, kako bo to potekalo, odločili so se za nemški, irski model," sanacijo bank komentira Hauc.

"V Evropi, kar se tiče reševanja bank, poglejte Islandijo. Tri njihove največje banke so se zrušile tako, da je grmelo. Z leti so šli skozi strašno katarzo: ljudje se več ukvarjajo s športom, manj so na telefonih, več je dejavnosti kot je pletenje."

Komentar Financ: Šef NKBM na zanimiv način razume napredek. V Prekmurju je denimo manj dejavnosti, kot je šivanje, ali bo za Hauca torej znamenje napredka, ko se bodo odpuščene šivilje iz Mure lotile pletenja?

O financiranju start-upov

"Start-up na banko ne sodi. Zanje je tvegani kapital. Premija za tveganje je previsoka, precej višja kot povprečna za SME. Ob takem vprašanju se mi lase dvignejo," je o financiranju podjetij povedal Hauc.

Medja je dodal: "Mlada podjetja je potrebno spodbujati, a ne na način, da banka vanje vlaga veliko denarja. Podjetje mora biti konkurenčno, imeti dober denarni tok, takrat bo pri financerjih dobilo dobro boniteto in ugoden denar. Infrastruktura za start-upa, ne kreditiranje, temveč za učenje, crowdfunding: tu lahko mi v večjih bankah sodelujemo. Lahko pomagamo z znanjem, deljenjem dobrih izkušenj. Ne s financiranjem, morda networkingom."

Komentar Financ: O čigavih laseh govori Hauc, nam ni znano. Šef največje banke v državi, ki smo jo davkoplačevalci sanirali z več milijardami, pa bo gotovo največjo uslugo zagonskim podjetjem naredil, če bo z njimi delil čim manj izkušenj NLB.

O tem, kako NLB in NKBM narediti konkurenčni

Prvi mož NLB Janko Medja je najprej pritrdil Haucu: "Oba sva prišla v banki v letu 2012 in začela pot sprememb. Dokapitalizacija je prinesla spremembe v bilancah, ki so odstranile Demoklejev meč zaradi kapitalske ustreznosti. Vpeljali smo vrednote, da moraš nekaj ustvariti, da boš potem delil. Velika težava je, kako vzpostaviti strategijo, ki bo banko ohranili močno v petih ali desetih letih," je dejal Medja.

"Vrniti se je potrebno k strankam, na trg. Pred letom 2012 so bankirji čakali v bankah. Tega si ne morete predstavljati. Obe državni banki morata ujeti korak s konkurenco. Mi smo prepričani, da jo bomo tudi prehiteli, marsikje jo že danes."

"Nekateri pravijo, da je bančništvo hrbtenica, jaz pa menim, da je vpliv bančništva v gospodarstvu precenjen. To je navaden posel, gospodarstvo je hrbtenica gospodarstva. Bančništvo pa je servis."

Opozoril je še na pomen vrednot - omenil tudi novo knjižico NLB - in ljudi. "Vsi mi, ki smo nekako mlajša generacija, gremo sicer po informacije na internet, a v tej množici informacij je nasvet vendarle ključen," je opozoril na pomen bančnih uslužbencev.

Komentar Financ: Koliko je za Medjo vreden nasvet, najbolje vedo svetovalci za prestrukturiranje NLB iz družbe AT Kearney in iz kadrovske agencije Korn Ferry. Če bi se Medja bolj držal interneta in manj zapravljal za svetovalce, mu lastniki banke gotovo ne bi zamerili. O skrivanju cen, ki jih je NLB plačala za svetovanje, smo pisali že večkrat, denimo tudi v tem članku.

O pomenu bančništva

Hauc se je strinjal, da banke niso hrbtenica. "Pomemben je makroekonomski in pravni okvir, pogrešamo davčne spodbude, odpravo birokratskih ovir. Iz Bruslja nam pa vsake dva meseca govorijo. Oprostite, to je smešno. Saj smo vsi intelektualci in razumemo. Drugi segment so subvencije, ki nič ne rešujejo, saj le podaljšujejo agonijo Mura je po mojem mnenju dober primer. Z dobro fiskalno politiko s pravnim okvirjem za podjetja bi pomenila boljše čase za banke."

Opozoril je na problem kreditnih odborov. "Kreditni odbori so socializem. V zrelih bankah se krediti podpisujejo na štiri oči. Imamo ogromna pooblastila, a se ne uporabljajo, saj se o vsem odloča na kreditnih odborih. Potrebujemo individualno odgovornost, za katero je nekdo dobro plačan."

Dodal je, da so v NKBM uvedli sistem ugovora vesti. Če se podrejeni ne strinja z navodili šefa, lahko to prijavi komisiji. Kot pravi, se s tem trudijo vpeljati etične standarde. "Tudi mi delamo napake, tudi naprej jih bomo delali. Pomembno pa je, da banke materialno ne oškodujejo, da ne pustijo pri zaposlenih vtis, da vodstvo ni kredibilno. imate tudi managerje, ki napak ne delajo, a to pomeni, da nič ne delajo. za tako delo moraš biti pogumen."

Komentar Financ: Pri vsakem od številnih spornih posojil, ki so državne banke spravile na rob prepada, je sestava kreditnih odborov natanko znana. Za vsako posojilo se natanko ve, kdo ga je odobril, ali je za razkritje imen odgovornih res potreben le pogum? Če poguma nimate oziroma je za razkritje in pregon odgovornih potrebno spremeniti kak zakon, predlagajte spremembo zakona.

O prodaji bank

"Vsaka država potrebuje eno državno banko, mislim, da je to NLB. Vse države, ki v Evropi dajo nekaj nase, imajo močno banko. Na drugi strani je NKBM. Moje osebno mnenje je, da jo je potrebno prodati, a ob primernem času," je na poslovnem kosilu Mreže idej povedal prvi mož banke Aleš Hauc. "Mi ne znamo ali nismo znali upravljati z državnim premoženjem, a vse prodati pa zdaj tudi ni prava logika," je dodal.

Kasneje je novinarjem dejal, da si želi lastnika iz bančne industrije, ki bo tudi pocenil vire za banko, kar bi pomenilo tudi cenejši denar za podjetja, prinesel novo znanje.

"Ne glede na to, kakšno je lastništvo, moraš vedno delovati v dobro družbe. Kaj se je spremenilo? Veliko sprememb nas še čaka. Začeli smo vleči zglede od zgoraj dol. Spremenili smo sistem korporativnega upravljanja, vzporedno smo šli v spremembe kreditnega in poslovnega procesa. Intenzivno se ukvarjamo s spreminjanjem mišljenja predvsem starejših zaposlenih, da smo zdaj mi tisti, ki hodimo h komitentom. Prepričan sem, da se oba z Medjo največ ukvarjava s spremembo miselnosti. Da mora banka upravljati s tveganji, da mora včasih reči ne."

Komentar Financ: Drzna izjava šefa NKBM, če vemo, da se je na nadzorne svete hčerinske banke na Dunaju peljal kar z letalom. Vsekakor pa se strinjamo, da bo v banki potrebno še veliko sprememb od zgoraj navzdol, lahko bi začeli denimo z odpravljanjem spornih kadrovskih potez, kot si jo je Hauc privoščil pri zaposlitvi nekdanjega kolega iz Pošte Slovenije. Več o tem lahko preberete v tem članku .


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Praprotnik vrača žogico: Kje pa se lahko nekdanji vodstveni član KPK zaposli? 47

Zaslišanje nekdanjega namestnika šefa KPK Roka Praprotnika, ki se je pred meseci zaposlil v NLB

FINANCE
Članki
Članki Pertinač: Gre za zaseg sredstev, po našem mnenju nezakonit 14

To je prvi komentar državnega sekretarja Aljuša Pertinača o vladnem odvzemu 80 milijonov evrov ministrstvu za izobraževanje

FINANCE
Članki
Članki S pomočjo crowdfundinga nastaja nov konservatini mesečnik 74

Zavod iskreni.net v treh korakih spletni portal nadgrajuje s tiskanim mesečnikom Domovina

FINANCE
Članki
Članki Kako Praprotnik brez bančnih izkušenj upravičuje zaposlitev v NLB 72

"Ni morda že čas, da razmislimo, da je to, kar se je zgodilo v bankah, tudi posledica tega, da so se z bankami ukvarjali le bančniki?"

FINANCE
Članki
Članki Samo z lastno pametjo smo lahko konkurenčni 5

GZS je pri pripravi strategije pametne specializacije poskušala povezati čim več malih in srednjih podjetij z raziskovalci in univerzami

FINANCE
Članki
Članki Dragonja: Lotiti se moramo problema neplačevanja prispevkov 20

Kumulativni dolg iz naslova neplačevanja prispevkov je v zadnjih desetih letih dosegel 452 milijonov evrov

FINANCE
Članki
Članki Casinoju Bled prihodki letos upadli za petino 4

Gold Club čaka na soglasje vlade za prodajo državnega deleža, s čimer bi postal večinski lastnik igralnice

PRO
Članki
Članki SID banka ponuja 400 milijonov za financiranje raziskav in razvoja

SID banka prek Sklada skladov podjetjem ponuja 400 milijonov evrov v obliki posojil, lastniškega financiranja in garancij za naložbe v...