Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje

Čas branja: 2 min
15.05.2014  14:09
"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

Obveščaj me o novih člankih:  

Preiskovalna komisija DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu je danes zaslišala Borisa Zakrajška, ki je pred leti vodil hčerinsko družbo NLB v Nemčiji LHB Frankfurt, še prej pa bil v upravi NLB. Za težave bank je po njegovem mnenju krivo neukrepanje odgovornih oseb tako znotraj kot zunaj bank.

Že v torek je sicer pred komisijo pričal nekdanji NLB-jevec Tomaž Jezerc, o čemer smo pisali v članku Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo.

Po letu 2009 so se napačni ljudje znašli na napačnem mestu

Težave, v katerih so danes slovenske banke, so po Zakrajškovem mnenju jasno povezane s svetovno finančno in gospodarsko krizo. Iz slovenskega bančnega sistema je bilo od leta 2009 premaknjenih več kot deset milijard evrov, zadolžili smo se in začeli so se kreditni krči, hkrati pa so hčere tujih bank v Sloveniji začele pošiljati denar materam, ki so bile tudi same v težavah, je dejal.

zakrajsek-boris33-be.1400155357.JPG.n.600px.jpg

Z nastopom krize se je začelo pomanjkanje denarja. Po letu 2009 je bilo obdobje, ko so se napačni ljudje znašli na napačnem mestu, koordinacije ni bilo nobene, je dejal. Za to so krivi tudi komercialni bankirji - bolje je bilo nič storiti, kot pa iti v kreditno tveganje, je dejal.

Napačen odgovor na krizo

Regulator bi moral po njegovem mnenju narediti več in tudi sicer je bil naš odgovor na krizo napačen. Kolikor smo se zadolžili, je šlo le deloma v bančni sistem, vse ostalo je šlo v kreditne krče, je bil kritičen ter dodal, da so ob tem centralni bankirji še zaostrovali pogoje za banke, ki so že tako imele slabe komitente.

Povsem drugačno je bilo prvo reševanje slovenskega bančnega sistema, izvedeno po osamosvojitvi Slovenije. Takrat je bila sanacija uspešna, država je dobila nazaj vloženi denar, celo še več, je dejal in menil, da bi se enako lahko zgodilo ob sedanji sanaciji. Vendar pa tokrat ni opazil takšnega sodelovanja institucij, kot je bilo ob prvi sanaciji.

Zakrajšek se ni strinjal, da je NLB glavnino svoje izgube utrpela iz naslova LHB, kar je na enem od prejšnjih zaslišanj dejala ena od prič komisije. LHB je bila v dobri kondiciji, do leta 2007 je poslovala z dobičkom, izguba pa se je začela leta 2009, ko je njen edini lastnik postala NLB, je povedal. "Vpliv NLB na LHB je bil negativen, kasneje pa je na poslovanje banke vplivala finančna kriza," je dejal.

Spor glede hrvaških varčevalcev NLB je vplival na slovenska podjetja

Povedal je tudi, da se je uprava NLB že v času prve sanacije trudila, da bi z izdajo obveznic lahko prevzela določene obveznosti do hrvaških varčevalcev. A tisti, ki so o tem odločali, tega niso sprejeli, je povedal.

Med razlogi je izpostavil bojazen, da bi se utegnilo takšno reševanje vlog varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke razširiti na ostale nekdanje jugoslovanske republike, poleg tega pa ima pravno gledano Slovenija glede tega vprašanja po njegovem mnenju pravilno stališče.

"Vsak hrvaški državljan, ki je imel na ozemlju Slovenije svoj račun, je vedno lahko prišel do teh sredstev, problem je bil le s tistimi na Hrvaškem," je dejal Zakrajšek in se strinjal, da slovensko gospodarstvo zaradi tega spora ni imelo možnosti za delovanje na Hrvaškem.

Del gospodarstva smo ujčkali znotraj našega trga

Na vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika (SDS), kako si razlaga dejstvo, da je Slovenija ena redkih držav, kjer so banke nasedle zaradi slabih kreditov, je odgovoril, da je bil ob vstopu v denarno unijo določen del gospodarstva povsem nekonkurenčen. "Bil je ujčkan znotraj slovenskega trga in ena od teh dejavnosti je zagotovo gradbeništvo," je dejal. Čeprav so vsi vedeli, da se bo hitra rast gradbene dejavnosti enkrat ustavila, pa ni nihče ukrepal.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale 14

"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš...

FINANCE
Članki
Članki Praprotnik vrača žogico: Kje pa se lahko nekdanji vodstveni član KPK zaposli? 47

Zaslišanje nekdanjega namestnika šefa KPK Roka Praprotnika, ki se je pred meseci zaposlil v NLB

FINANCE
Članki
Članki Hočevarjeva: Vprašanja o podrobnosti posojilnih tokov niso bila zaželena 3

Ker smo dobili vtis, da je to nezaželeno, nismo spraševali, je povedala finančnica Laškega Mirjam Hočevar

FINANCE
Članki
Članki ASK: Židan naj bi zagotovil umik blokade UVK, če bo Mercator prodan Panviti 19

Starina Kosmova zanika vlogo Šrotove desne roke, po lastnih besedah je skrbela za oglasne prihodke in racionalizacijo na Delu

FINANCE
Članki
Članki Zoran deli: Bratuškova naj bo premierka, jaz predsednik stranke 39

"Bruselj nima pravice, da dela poskuse na državah, kot bi bili kunci, zajci," pravi ljubljanski župan in kandidat za šefa PS Zoran...

FINANCE
Članki
Članki Vavti: Državno lastništvo bank ni v interesu davkoplačevalcev 8

Predsednik uprave Unicredit Slovenija Stefan Vavti pričakuje privatizacijo tudi v slovenskem bančnem prostoru

PRO
Članki
Članki Kako med prvomajskimi prazniki do štirih hotelskih zvezdic za ceno treh?

Razkrivamo tudi, kako do štirizvezdičnega razvajanja skozi vse leto.