Intervju: Bančniki, pred očmi imejte davkoplačevalce

Čas branja: 5 min
13.05.2014  22:30
Richie Boucher, predsednik uprave Bank of Ireland

»Pomembno se nam zdi, da so naši vlagatelji zadovoljni. Da zaslužijo denar z našimi vrednostnimi papirji. Tako bodo tudi v prihodnje radi investirali v nas, kar je zelo pomembno, saj bomo imeli dostop do virov financiranja.« Tako preprosto je lahko bančništvo, če o njem govori Richie Boucher, prvi človek Bank of Ireland. Banke, ki ji je morala na vrhuncu krize pomagati država. Boucher se tega zaveda. »Ves čas se trudimo čim večji delež pomoči vrniti davkoplačevalcem,« je povedal v okviru predavanja na Finančni konferenci, ki jo organizirata Ljubljanska borza in Časnik Finance. Po dogodku smo se pogovarjali z njim.

boucher-richie60-ih.1400012034.jpg.o.600px.jpg
"Preden vlagateljem prodaš banko ali kaj drugega, jim moraš prodati državo, njen makroekonomski položaj." Richie Boucher, predsednik uprave Bank of Ireland

Katera je bila stvar, ki se je v irskem bančništvu spremenila po intervenciji države?

V letih 2011 in 2012 smo uvedli režim »fit and proper«. Centralna banka je najela tretjo osebo, ki je neodvisno ocenila, ali je kandidat »fit and proper«, torej primeren za upravo. Bančništvo se je precej očistilo.

Kaj se je zgodilo na področju korporativnega upravljanja po tem, ko vas je rešila država? Ali so uprave ostale iste?

Ne, uprave so se po državni pomoči zamenjale. Ne takoj, a razmeroma hitro. Nekaj je bilo naravnega odliva, drugi so morali skozi preverbo. Okrepili so se oddelki za oceno tveganj. Najeli smo zunanje izvajalce, da so pregledali, kaj delamo narobe, in njihova priporočila smo sprejeli. Veliko se je delalo pri korporativnem upravljanju, to je zahtevala tudi centralna banka. Ena od nevarnosti takih procesov je sicer, da izgubiš znanje, ki je bilo nabrano v upravah. Gre za nekakšno katarzo, a banko je treba še vedno voditi. Menim, da so spremembe v upravah takšnih bank nujne, a to je treba speljati previdno. Proces je podoben evoluciji, le da poteka malo hitreje.

boucher-richie72-ih.1400012031.jpg.o.600px.jpg

Bank of Ireland ni bila nacionalizirana. Kako jo je vlada vseeno rešila?

Država je vplačala prednostne delnice (4,5 milijarde evrov, op. a.). Irska vlada je imela takrat pred seboj vprašanje: v redu denar bomo vložili v banko, a kako ga bomo dobili iz nje? To je tako kot pri vsaki naložbi, vlagatelja zanima, kaj bo imel od tega. Vlada se je zavedala, da se bo bank, če jih bo enkrat nacionalizirala, zelo težko znebila. Vplačali so tudi Co-Co obveznice, ki so prinesle 10-odstotne obresti. Torej, denar je takoj začel odtekati nazaj k davkoplačevalcem. Postavili pa so zahtevo, da če do marca 2014 ne plačamo prednostnih delnic, bi se višina kupona povečala. Prav tako so banke morale privoliti v določene zahteve, denimo o ciljih kreditiranja malih in srednjih podjetij.

Rekli ste, da je treba ves čas imeti pred očmi dejstvo, da so vas rešili davkoplačevalci.

Res je, absolutno je treba poskrbeti za to, da davkoplačevalci denar dobijo nazaj. Kako to storiti? Najprej zmanjšaš tveganja. Kako? Tako, da delaš bolje, da racionaliziraš banko, urediš strukturo financiranja, oklestiš stroške. Na davkoplačevalce je treba gledati kot na vlagatelje. In ti želijo imeti nekaj od svojega vložka, kajne? Med davkoplačevalci in vlagatelji v tej fazi ni razlike. To ti pomaga tudi v psihološkem smislu.

Davkoplačevalcem je treba tudi jasno povedati, da banke niso rešili kar tako, ampak zato, ker morajo banke podpirati gospodarstvo. Mi pa gospodarstvo podpiramo, ker sicer nimamo posla, če ga ne podpiramo. Ljudje ne smejo imeti občutka, da denar mečejo v črno luknjo.

boucher-richie59-ih.1400012032.jpg.o.600px.jpg

Bank of Ireland leta 2008 v primerjavi z danes.

Skrčili smo se, znebili smo se večine podjetij v tujini. Čeprav so bila nekatera dobra, jih s stališča likvidnosti in kapitala nismo mogli obdržati. Banka je precej manjša, precej bolj učinkovita, kapitalsko smo močnejši. Mislim, da smo se iz krize kar precej naučili.

Precej ste zmanjšali tudi število zaposlenih.

Da, število zaposlenih smo zmanjšali s 16.500 na 11.500. To je vedno težko, številni niso bili nič krivi. A postavili smo si določene cilje, se pogovorili z zaposlenimi in sindikati, ki so bili zelo razumni, in izpeljali proces prestrukturiranja.

Rekli ste, da podpirate gospodarstvo. Kako? Slovenska mala in srednja podjetja se pritožujejo, da jih banke ne podpirajo.

Menim, da financiranje takih podjetij ni nobena znanost. Mi jih razdelimo na tista, ki imajo težave, in tista, ki so stabilna in imajo potencial za rast in razvoj. In potem iščemo rešitve. Tistim s težavami povemo, da se je treba prestrukturirati - če propadejo, imamo namreč tudi mi težave. Imamo ekipe, ki jim pomagajo analizirati denarne tokove. To so stvari, ki jih lahko mi delamo. Težava je predvidevati prihodnje denarne tokove. Mi strankam jasno povemo - mi vam ne posojamo zato, ker smo prijazni fantje, ampak ker bi radi zaslužili. To je pač naš posel.

boucher-richie75-ih.1400012033.jpg.o.600px.jpg

Kaj se je zgodilo leta 2010? Verjetno je kreditni trg zmrznil?

Mi smo poskušali posojati naprej. Mislim, da nikoli nismo prišli v položaj, ko ne bi imeli na voljo denarja za posojila. Je pa res, da je takrat precej upadlo povpraševanje po posojilih.

Kako je danes?

Povpraševanje po posojilih je še vedno šibko, a se pobira. Podjetja se še vedno predvsem razdolžujejo.

Kaj pa cena posojil za mala in srednja podjetja, kako čutijo upad pribitkov na državne obveznice?

Zahvaljujoč visoki konkurenci v irskem bančništvu, je cena denarja za irska podjetja primerljiva s ceno denarja v Veliki Britaniji. Kot banka pa si vselej prizadevamo, da neto obrestna marža ne upade pod dva odstotka. Verjamem, da bo v prihodnjih letih še zrasla. Je pa pri malih in srednjih podjetjih bolj kot to, ali so zadolžena, vprašanje, ali imajo premoženje, s katerim lahko zavarujejo posojila. In to je v krizi postalo še pomembneje.

Zasebne ali državne banke, katere so bolj varne?

Nisem prepričan, da je to povezano, sploh če si država prizadeva, da je banka vodena, kot bi bila zasebna. Vlada se predvsem ne sme vtikati v vsakodnevne zadeve banke.

boucher-richie3-ih.1400012032.jpg.o.600px.jpg

Pri nas nihče od vodilnih v bankah, ki so bile podržavljene, ne govori o tem, kako denar vrniti.

Del procesa rehabilitacije je gotovo, da davkoplačevalci vidijo, da je nekaj denarja prišlo nazaj. Denar pač šteje bolj kot karkoli drugega. In da banka to lahko naredi, mora postati dobičkonosna, mora podpirati gospodarstvo. Davkoplačevalci morajo dobiti ta občutek. Seveda je to moje mnenje.

Druga največja slovenska banka je v procesu privatizacije. Bi vas zanimala?

(Smeh) Prvič sem v Sloveniji. Lahko pa rečem, da vlagatelji iz ZDA, s katerimi sem v stikih, menijo, da okrevate. In iščejo zgodbe o okrevanju.

Kaj pa jih zanima?

So vlagatelji. Zanima jih, kakšna je vaša strategija, kakšen je vaš položaj na trgu, ali imate pod nadzorom stroške in podobno. To jih zanima ne glede na to, ali gre za banko ali prodajalca sadnih sokov. Zanima jih, kaj bodo imeli od tega, zakaj bi bil njihov denar bolje naložen denimo pri vas kot kje drugje. Zelo pa jih zanima nadzor nad stroški.

Kako ste vi privabili vlagatelje iz ZDA?

Z vztrajnostjo. Treba je biti vztrajen, predstaviti svojo zgodbo, zgodbo svoje države. Preden vlagateljem prodaš banko ali kaj drugega, jim moraš prodati državo, njen makroekonomski položaj.

Veliko govorite o strategiji. Kako ste jo prilagodili v Bank of Ireland?

Imeli smo občutek, da je banka dobra, a postala je prevelika, imela je težave s financiranjem. Vedeli smo tudi, da bo prišlo do konsolidacije trga, da se bo število konkurentov zmanjšalo. Predvsem smo se za vsako področje vprašali, kaj imamo od njega. Dobro smo vedeli, da moramo postati manjši.

Naša največja banka ima v lasti pivovarno, časopise, trgovca. Kaj bi vi storili na mestu šefa uprave te banke?

(Smeh) Preveč dela imam v svoji banki, da bi delil nasvete kolegom. Včasih taka podjetja zaradi slabih posojil končajo v portfeljih bank. Sčasoma moraš ugotoviti, kaj boš z njimi naredil. Kako boš ta podjetja spravil nazaj na trg, banke pač ne morejo ostati lastnice tega.

Foto: Irena Herak

Preberite tudi:

13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
19.05.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...

IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 1

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

FINANCE
Finančna stabilnost: Banka Slovenije za zaostrovanje posojilnih standardov za stanovanjska posojila 1

Še vedno naraščajo tveganja, ki izhajajo s trga nepremičnin, Banka Slovenije opozarja tudi na povečana makroekonomska tveganja

FINANCE
Zakaj univerzalni dohodek ni dobra ideja 2

Dobršen delež navdušenja nad uvedbo univerzalnega dohodka temelji tudi na napačnem tolmačenju trendov v razvitih gospodarstvih, kajti...

AVTO
Posel
Posel Nemci poskrbeli za rast prodaje avtov v Evropi, Hrvati so nam tesno za petami

Prejšnji mesec je na evropskem avtomobilskem trgu prišlo do rahlega zasuka. Prodaja je prvič po lanskem avgustu zrasla, sicer za skromne...

DRAŽBE
Članki
Članki V Jankovićevi soseski duhov bodo spet brneli gradbeni stroji

Nove lastnike je dobilo 29 od 35 nedokončanih hiš v naselju Gabrče na Vrhniki

TRANS-LOG
Novice
Novice Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa 1

Gre seveda za delež tovornjakov, ki so jih preverili Fursovi uslužbenci in odkrili številne primere goljufij in manipulacij tahografov

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Kako dobro Alenka Bratušek skrbi za potnike v javnem prometu?

Dobro: od začetka junija lahko kupite neimensko enotno mesečno in letno vozovnico, uvedenih je bilo 18 hitrih avtobusnih linij. Slabo:...

FINANCE
Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB 46

Dodatna desetina največje banke je že prodana: popust nekaj manj kot šest odstotkov glede na ceno na borzi; vpliv države na bančnem...