Hamish McRae: Rast bo bolj nestabilna, a tudi bolj varna

Čas branja: 4 min
13.05.2014  22:30
Glavni gospodarski komentator britanskega časopisa The Independent o svetovnih gospodarskih gibanjih in »novi realnosti«

Kitajska bo po velikosti gospodarstva ZDA prehitela leta 2027, po uvozu nafte jo je verjetno že konec prejšnjega leta, Bangladeš je po številu uporabnikov mobilnih telefonov prehitel Nemčijo, v Veliki Britaniji so Indijci že drugi največji delodajalci, razviti svet pa bo še imel težave s prevelikim dolgom in prenizko rodnostjo, zato se bo razlika z nerazvitimi gospodarstvi zmanjševala, smo med drugim slišali na včerajšnji 31. Finančni konferenci v Portorožu. Kakšne spremembe se še napovedujejo in kako naj se v teh znajdejo slovenska podjetja?

mcrae-hamish46-ih.1400011397.jpg.o.600px.jpg
"Navaditi se bomo morali na novo realnost. Prihodnja rast bo bolj varna." Hamish McRae, glavni gospodarski komentator pri britanskem časniku The Independent Foto: Irena Herak

"Zaradi zadolženosti držav bodo veliki pritiski še 20 let. Dolg manj razvitih držav bo ostal majhen."

Govorili ste o spremembah, ki naj bi se v svetu zgodile do leta 2030. Kako pa preživeti do takrat?

Najhuje je v Evropi mimo. Imeli smo tako recesijo, ki je presegala vsa pričakovanja. Morda niti ni bilo treba, da je bila tako globoka, kar nekaj napak je bilo. Ko me sprašujete, kaj bo, se rad oprem na zelo preproste podatke, kot je prodaja avtomobilov. Ta je zrasla v čisto vseh evropskih državah. Morda le malo, ampak je. Zato bomo, neizogibno je, videli rast v dveh do treh letih. Do takrat je treba preživeti. Motivirati svoje zaposlene, da še zdržijo.

"Napovedi rasti za vzhodno in srednjo Evropo so spodbudne."

Torej, rasli bomo spet iz optimizma.

Menim, da ne gre za neutemeljen optimizem. Lahko bi rekli: če ste preživeli zadnja štiri leta in ste še živi, ste na dobri poti, da obstanete. Je težko, to vem, ampak najdite poti, da boste lahko plačali svoje zaposlene. Najtežje pa bo spremeniti to, kako iz stanja preživetja spet v rast.

Tu je zanka: veš, kaj moraš narediti, nimaš pa denarja. Ne za vlaganja, še za obratna sredstva ne.

To je res. Najbolj zanimivo v Evropi je, da so se podjetja znašla tako, da so si začela pomagati. Dobavitelj, ki nima denarja, je začel prodajati družbam, ki ga imajo, te so plačevale pred valuto in tako nekako prevzele vlogo bank, v zameno za to pa dobile popust. Podjetja so postala bolj prožna.

"Manj razvite države bodo zdaj rasle hitreje, razlika se bo zmanjševala."

To vidim tudi v svoji industriji, časopisnem založništvu. V krizi smo morali iznajti poti, kako povečati prihodke. Seveda imamo internetno strategijo, a nismo vlagali denarja. Poleg tega smo naredili »krajšo« in cenejšo različico časopisa, kjer smo »reciklirali« novice. In prodaja zdaj lepo raste, stroškov pa skoraj ni. Seveda smo znižali stroške. Za zelo velike številke.

Vem, da ne morem posploševati vseh vrst posla, ampak vedno se najde še kak balast, ki se ga lahko znebimo. Ne pravim, da nimamo več težav. Ampak, poglejte, kaj smo prestali. Za večino je bila to prva kriza v življenju. In velika verjetnost je, da tako velike ne bodo nikoli več videli.

Zdaj spet pričakujemo rezultate evropskih bančnih testov stresa. Kaj se bo zgodilo?

No, vem, da ste ga vi že imeli, in ne razumem, zakaj morate to delati še enkrat. Razumem, da so ti testi posledica tega, kar se je zgodilo. Ampak - ali se je po tem res kaj pomembnega spremenilo? Vemo, da bo kar nekaj bank moralo zbrati dodatni kapital, največ se govori o Deutsche Bank. Pomembno je, da gre za zelo trdno in varno banko, le dodatni kapital mora zbrati.

Pričakujete, da bo v Evropi nacionalizirana še kakšna banka?

Mislim, da ne. Mogoče nekaj.

Bi lahko rezultati pregleda bank spet upočasnili Evropo?

Ne, vsaj ne pomembno. Drugi val krize je bil veliko večji od vseh napovedi. EU dolgoročno težav na evrskem območju ni rešila, pomembno pa je, da jih je kratkoročno. Trajalo bo še od 10 do 15 let, da bo, recimo, Grčija prišla na raven BDP iz leta 2007. Ampak tudi Grčija se pobira. Pred nedavnim sem bil na konferenci v Solunu. In seveda sem kot novinar vse spraševal, kako kaj biznis. In vsi so odgovarjali: »Slabo. Ampak ne tako slabo, kot je bilo.« To je dobro. In da ne govorim, da nisem našel sobe v hotelu, vse je bilo polno v mestu.

Bo še kakšna država dobila evropsko pomoč?

Po mojem mnenju bo zdaj težave reševal trg. V prihodnjem triletnem obdobju to verjetno ne bo več potrebno. Francija, recimo, je odlično in hitro popravila napake Hollandovih socialistov. Počasi se že dogajajo strukturne reforme, medtem ko gre celo Nemčija s politiko upokojevanja v napačno smer. Ampak francoska podjetja so zelo kakovostna, izvajajo korenita prestrukturiranja, banke so očistile bilance. Zdaj prihaja »the new normal«, nova realnost.

Kakšna bo ta nova realnost?

Počasnejša, ne bo enakomerna in bo previdnejša. Ampak - bo. Verjetno bo zato tudi varnejša.

Kakšen je vaš najboljši nasvet za mala in srednja podjetja za to novo realnost?

Poznajte stranke. Ni univerzalnega pravila za vse vrste posla. Mogoče je na začetku cikla še najpomembneje to, da morate znati poslušati svoje zaposlene. Koliko tega so prestali. Gotovo imajo dobre ideje o znižanju stroškov ali iskanju novih trgov. In še to: priložnosti so v dražjih izdelkih z višjo dodano vrednostjo. Na prvem mestu morata biti kakovost izdelka in servis. Za male države in mala podjetja je to najpomembneje. Cena ni tako pomembna. Mora biti prava. »Pravo« ceno pa upravičujeta kakovost in servis.

Govorili ste o dobrih obetih za našo regijo. Jih lahko sesuje politična nestabilnost? Ne le v Sloveniji, tudi na Hrvaškem, v BiH...

Gospodarska podlaga je dobra, te temelje pa lahko politiki, seveda, porušijo. A dobro je, da živimo v demokraciji. Volivci se politikov včasih tudi naveličajo. Če so se jih lahko znebili v Franciji... Poglejte tudi severno Italijo. Politična nestabilnost ni zrušila konkurenčnosti tamkajšnjih podjetij. Delati pač moramo s politiki, ki jih imamo. Posel ima daljši rok trajanja, tudi čez 20 let bo tu, za politike pa ni nujno.

Kaj pričakujete od ECB in Feda v prihodnjega pol leta?

Mislim, da smo se že sprijaznili s tem, da se bo denar v ZDA podražil jeseni, da bo stimulativnega denarnega programa konec. Prvi dvig obrestnih mer v ZDA pa pričakujemo na začetku prihodnjega leta. Dvig pred tem bi bilo presenečenje. Ne pričakujem, da se bo denar zelo podražil. V novi realnosti bi tako lahko bile kratkoročne obresti za podjetja od dva do tri odstotke, ne več, dolgoročne pa okoli štiri odstotke.

V Evropi bo nekoliko drugače zaradi strahu pred deflacijo. Cene se dvigajo premoženju, denimo nepremičninam v Berlinu, sicer pa je inflacija nizka. ECB bo imela v prihodnjih desetih letih zelo težko nalogo, kako to dvoje uskladiti.

Preberite tudi:

13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
19.05.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...

IZVOZNIKI
Novice
Novice To je Kamničan, ki mu je uspelo s spletno prodajo očal in leč, ki so nekajkrat cenejše 1

Pri 34 letih ima podjetji, ki sta lani ustvarili 27 milijonov evrov prihodkov in dva milijona evrov čistega dobička

FINANCE
Finančna stabilnost: Banka Slovenije za zaostrovanje posojilnih standardov za stanovanjska posojila 1

Še vedno naraščajo tveganja, ki izhajajo s trga nepremičnin, Banka Slovenije opozarja tudi na povečana makroekonomska tveganja

FINANCE
Zakaj univerzalni dohodek ni dobra ideja 3

Dobršen delež navdušenja nad uvedbo univerzalnega dohodka temelji tudi na napačnem tolmačenju trendov v razvitih gospodarstvih, kajti...

AVTO
Posel
Posel Nemci poskrbeli za rast prodaje avtov v Evropi, Hrvati so nam tesno za petami 1

Prejšnji mesec je na evropskem avtomobilskem trgu prišlo do rahlega zasuka. Prodaja je prvič po lanskem avgustu zrasla, sicer za skromne...

PRO
Članki
Članki Kaj v praksi zmore pametna pisarna?

Pametni pisarniški sistemi uporabljajo avtomatizirane in varčne sisteme ter napredna komunikacijska omrežja, ki omogočajo centraliziran...

DRAŽBE
Članki
Članki V Jankovićevi soseski duhov bodo spet brneli gradbeni stroji

Nove lastnike je dobilo 29 od 35 nedokončanih hiš v naselju Gabrče na Vrhniki

TRANS-LOG
Novice
Novice Samo tretjina pregledanih voznikov tovornjakov in avtobusov ne goljufa 1

Gre seveda za delež tovornjakov, ki so jih preverili Fursovi uslužbenci in odkrili številne primere goljufij in manipulacij tahografov

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Kako dobro Alenka Bratušek skrbi za potnike v javnem prometu?

Dobro: od začetka junija lahko kupite neimensko enotno mesečno in letno vozovnico, uvedenih je bilo 18 hitrih avtobusnih linij. Slabo:...

FINANCE
Končno: država ima le še četrtino in eno delnico NLB 46

Dodatna desetina največje banke je že prodana: popust nekaj manj kot šest odstotkov glede na ceno na borzi; vpliv države na bančnem...