Hamish McRae: Rast bo bolj nestabilna, a tudi bolj varna

Čas branja: 4 min
13.05.2014  22:30
Glavni gospodarski komentator britanskega časopisa The Independent o svetovnih gospodarskih gibanjih in »novi realnosti«

Kitajska bo po velikosti gospodarstva ZDA prehitela leta 2027, po uvozu nafte jo je verjetno že konec prejšnjega leta, Bangladeš je po številu uporabnikov mobilnih telefonov prehitel Nemčijo, v Veliki Britaniji so Indijci že drugi največji delodajalci, razviti svet pa bo še imel težave s prevelikim dolgom in prenizko rodnostjo, zato se bo razlika z nerazvitimi gospodarstvi zmanjševala, smo med drugim slišali na včerajšnji 31. Finančni konferenci v Portorožu. Kakšne spremembe se še napovedujejo in kako naj se v teh znajdejo slovenska podjetja?

mcrae-hamish46-ih.1400011397.jpg.o.600px.jpg
"Navaditi se bomo morali na novo realnost. Prihodnja rast bo bolj varna." Hamish McRae, glavni gospodarski komentator pri britanskem časniku The Independent Foto: Irena Herak

"Zaradi zadolženosti držav bodo veliki pritiski še 20 let. Dolg manj razvitih držav bo ostal majhen."

Govorili ste o spremembah, ki naj bi se v svetu zgodile do leta 2030. Kako pa preživeti do takrat?

Najhuje je v Evropi mimo. Imeli smo tako recesijo, ki je presegala vsa pričakovanja. Morda niti ni bilo treba, da je bila tako globoka, kar nekaj napak je bilo. Ko me sprašujete, kaj bo, se rad oprem na zelo preproste podatke, kot je prodaja avtomobilov. Ta je zrasla v čisto vseh evropskih državah. Morda le malo, ampak je. Zato bomo, neizogibno je, videli rast v dveh do treh letih. Do takrat je treba preživeti. Motivirati svoje zaposlene, da še zdržijo.

"Napovedi rasti za vzhodno in srednjo Evropo so spodbudne."

Torej, rasli bomo spet iz optimizma.

Menim, da ne gre za neutemeljen optimizem. Lahko bi rekli: če ste preživeli zadnja štiri leta in ste še živi, ste na dobri poti, da obstanete. Je težko, to vem, ampak najdite poti, da boste lahko plačali svoje zaposlene. Najtežje pa bo spremeniti to, kako iz stanja preživetja spet v rast.

Tu je zanka: veš, kaj moraš narediti, nimaš pa denarja. Ne za vlaganja, še za obratna sredstva ne.

To je res. Najbolj zanimivo v Evropi je, da so se podjetja znašla tako, da so si začela pomagati. Dobavitelj, ki nima denarja, je začel prodajati družbam, ki ga imajo, te so plačevale pred valuto in tako nekako prevzele vlogo bank, v zameno za to pa dobile popust. Podjetja so postala bolj prožna.

"Manj razvite države bodo zdaj rasle hitreje, razlika se bo zmanjševala."

To vidim tudi v svoji industriji, časopisnem založništvu. V krizi smo morali iznajti poti, kako povečati prihodke. Seveda imamo internetno strategijo, a nismo vlagali denarja. Poleg tega smo naredili »krajšo« in cenejšo različico časopisa, kjer smo »reciklirali« novice. In prodaja zdaj lepo raste, stroškov pa skoraj ni. Seveda smo znižali stroške. Za zelo velike številke.

Vem, da ne morem posploševati vseh vrst posla, ampak vedno se najde še kak balast, ki se ga lahko znebimo. Ne pravim, da nimamo več težav. Ampak, poglejte, kaj smo prestali. Za večino je bila to prva kriza v življenju. In velika verjetnost je, da tako velike ne bodo nikoli več videli.

Zdaj spet pričakujemo rezultate evropskih bančnih testov stresa. Kaj se bo zgodilo?

No, vem, da ste ga vi že imeli, in ne razumem, zakaj morate to delati še enkrat. Razumem, da so ti testi posledica tega, kar se je zgodilo. Ampak - ali se je po tem res kaj pomembnega spremenilo? Vemo, da bo kar nekaj bank moralo zbrati dodatni kapital, največ se govori o Deutsche Bank. Pomembno je, da gre za zelo trdno in varno banko, le dodatni kapital mora zbrati.

Pričakujete, da bo v Evropi nacionalizirana še kakšna banka?

Mislim, da ne. Mogoče nekaj.

Bi lahko rezultati pregleda bank spet upočasnili Evropo?

Ne, vsaj ne pomembno. Drugi val krize je bil veliko večji od vseh napovedi. EU dolgoročno težav na evrskem območju ni rešila, pomembno pa je, da jih je kratkoročno. Trajalo bo še od 10 do 15 let, da bo, recimo, Grčija prišla na raven BDP iz leta 2007. Ampak tudi Grčija se pobira. Pred nedavnim sem bil na konferenci v Solunu. In seveda sem kot novinar vse spraševal, kako kaj biznis. In vsi so odgovarjali: »Slabo. Ampak ne tako slabo, kot je bilo.« To je dobro. In da ne govorim, da nisem našel sobe v hotelu, vse je bilo polno v mestu.

Bo še kakšna država dobila evropsko pomoč?

Po mojem mnenju bo zdaj težave reševal trg. V prihodnjem triletnem obdobju to verjetno ne bo več potrebno. Francija, recimo, je odlično in hitro popravila napake Hollandovih socialistov. Počasi se že dogajajo strukturne reforme, medtem ko gre celo Nemčija s politiko upokojevanja v napačno smer. Ampak francoska podjetja so zelo kakovostna, izvajajo korenita prestrukturiranja, banke so očistile bilance. Zdaj prihaja »the new normal«, nova realnost.

Kakšna bo ta nova realnost?

Počasnejša, ne bo enakomerna in bo previdnejša. Ampak - bo. Verjetno bo zato tudi varnejša.

Kakšen je vaš najboljši nasvet za mala in srednja podjetja za to novo realnost?

Poznajte stranke. Ni univerzalnega pravila za vse vrste posla. Mogoče je na začetku cikla še najpomembneje to, da morate znati poslušati svoje zaposlene. Koliko tega so prestali. Gotovo imajo dobre ideje o znižanju stroškov ali iskanju novih trgov. In še to: priložnosti so v dražjih izdelkih z višjo dodano vrednostjo. Na prvem mestu morata biti kakovost izdelka in servis. Za male države in mala podjetja je to najpomembneje. Cena ni tako pomembna. Mora biti prava. »Pravo« ceno pa upravičujeta kakovost in servis.

Govorili ste o dobrih obetih za našo regijo. Jih lahko sesuje politična nestabilnost? Ne le v Sloveniji, tudi na Hrvaškem, v BiH...

Gospodarska podlaga je dobra, te temelje pa lahko politiki, seveda, porušijo. A dobro je, da živimo v demokraciji. Volivci se politikov včasih tudi naveličajo. Če so se jih lahko znebili v Franciji... Poglejte tudi severno Italijo. Politična nestabilnost ni zrušila konkurenčnosti tamkajšnjih podjetij. Delati pač moramo s politiki, ki jih imamo. Posel ima daljši rok trajanja, tudi čez 20 let bo tu, za politike pa ni nujno.

Kaj pričakujete od ECB in Feda v prihodnjega pol leta?

Mislim, da smo se že sprijaznili s tem, da se bo denar v ZDA podražil jeseni, da bo stimulativnega denarnega programa konec. Prvi dvig obrestnih mer v ZDA pa pričakujemo na začetku prihodnjega leta. Dvig pred tem bi bilo presenečenje. Ne pričakujem, da se bo denar zelo podražil. V novi realnosti bi tako lahko bile kratkoročne obresti za podjetja od dva do tri odstotke, ne več, dolgoročne pa okoli štiri odstotke.

V Evropi bo nekoliko drugače zaradi strahu pred deflacijo. Cene se dvigajo premoženju, denimo nepremičninam v Berlinu, sicer pa je inflacija nizka. ECB bo imela v prihodnjih desetih letih zelo težko nalogo, kako to dvoje uskladiti.

Preberite tudi:

13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
13.05.2014
19.05.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Ali lahko poenostavljena legalizacija res stane 30 tisoč evrov?

Odgovor je: da. Vendar morate imeti hišo res na nesrečni lokaciji.

FINANCE
Fiskalni svet: predviden nominalni presežek je premajhen 3

Za dolgoročno vzdržne javne finance je v letu 2019 potreben proračunski presežek v višini odstotka BDP; po sedanjem predlogu bi ob...

FINANCE
Kakšni reveži bi bili »najbogatejši« slovenski upokojenci v Franciji 9

Macron je v Franciji umaknil davek na pokojnine pod dva tisoč evrov,  v Sloveniji  pokojnin od 1.800 evrov navzgor ni niti dva odstotka

MANAGER
Manager
Manager Kaj po Merklovi prinaša katoličanka iz Posarja

Annegret Kramp-Karrenbauer, ki so jo nemški krščanski demokrati (CDU) izvolili za novo vodjo stranke in naslednico Angele Merkel, čaka...

FINANCE
Bo Vasle zbral 46 glasov poslancev? Znano bo v sredo. Dan D tudi za Dietnerjevo in SDH ter novega ministra

Začenja se redna decembrska seja - nujno: zvišanje plač v javnem sektorju

PRO
Članki
Članki (Priročnik) Gradnja in bivanje - Sonce vso zimo greje zastonj

Priloga Gradnja in bivanje prinaša številne odgovore in predstavlja nove tehnologije za gradnjo doma in njegovo redno vzdrževanje ter...

FINANCE
Članki
FINANCE
Članki
Članki (grafi) Bo šef ECB danes naznanil, da je obdobja poceni denarja nepreklicno konec?

Po pričakovanju analitikov se bo Mario Draghi zaostrovanja denarne politike ECB lotil zelo previdno, da ne bi ogrozil evrske gospodarske...

AVTO
Testi
Testi Ford, ki pravila igre piše na novo 2

Test: ford focus 1.5 ecoboost titanium business wagon automatic nikoli ni bil stranski igralec, v novi generaciji pa je postal celostno...