Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo

Čas branja: 3 min
13.05.2014  14:51  Dopolnjeno: 13.05.2014 15:07
"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž Jezerc

Obveščaj me o novih člankih:  

Pred bančno komisijo državnega zbora danes priča NLB-jevec Tomaž Jezerc. Ta je svojo kariero začel v Gospodarski banki Ljubljana leta 1981. Od 1991 in 1994 je deloval v podružnici NLB v New Yorku, LBS New York, kjer je bil namestnik predsednika za kreditne zadeve.

Leta 1994 se je nato vrnil v NLB. Tam je prevzel funkcijo namestnika direktorja poslovanja z gospodarskimi družbami in na področju poslovanja s podjetji ostal vse do januarja 2013, ko so ga - tako pravi sam - razrešili.

Danes je zaposlen na področju za nestrateške naložbe, tako imenovani interni slabi banki. O tem smo pisali v članku Soustvarjal slaba posojila, zdaj jih bo `reševal`. "Vsi komitenti, ki so v mojem skrbništvu, so iz tujine. Skrbim za naložbe, ki so bile prenešene iz hčerinskih družb," je povedal danes pred komisijo.

Praprotnik se je opravičil

Nekdanji šef KPK, danes pa direktor centra NLB za skladnost poslovanja Rok Praprotnik bi moral biti drugi zaslišani pred komisijo DZ, a se je opravičil.

jezerc-tomaz13-be.1399985770.jpg.o.600px.jpg jezerc-tomaz13-be.1399985770.jpg.o.600px.jpg
Foto: O vplivih z uprave

Na vprašanje, ali je kdaj prejel klic z uprave, ki bi mu sugerirala, kako naj postopa pri določenem komitentu, je Jezerc najprej dejal, da so "interaktivno sodelovali", nato pa zanikal tovrstne poskuse vplivanja. Tudi na sejah uprave je po lastnih besedah sodeloval le kratek čas.

O odgovornosti

Na vprašanje, ali se čuti odgovornega za bančno luknjo, je Jezerc pojasnil, kako je po njegovem do te prišlo. Eden od razlogov naj bi bila zahteva belgijske KBC, nekdanje lastnice NLB, ki je v času konjunkture pritiskala da bi bil dobiček NLB čim večji. To je, pravi, zanje pomenilo pritiske pri planiranju in trženju svojih storitev.

Dejal je, da so aktivno iskali komitente. Bančni komercialisti so po njegovem do podjetnikov pristopali z besedami: "Nismo se videli pol leta, kakšni so kaj vaši načrti za naprej, kako boste financirali njihovo izpolnitev?"

Na ponovljeno vprašanje predsednika komisije Marka Pogačnika iz SDS o odgovornosti, je dejal, da se počuti objektivno odgovornega, "kot se verjetno vsi, ki smo v tem delali. Najbrž kakšna tajnica ni, a verjetno je kup objektivno odgovornih v in izven hiše".

Ponovil je, da so bili pritiski na rezultat NLB "na skrajnih obratih". Sami, je še dejal, so v konjunkturi želeli skromnejše načrte z argumentom, da gre za nezdravo rast. "Noben pa si ni predstavljal današnje situacije. Nismo bili tako pametni in vsevidni."

O pristojnostih

"Jaz in direktorji poslovnih centrov smo lahko sami odobrili posojila do sedem milijonov evrov, kasneje se je limit dvignil na 12 milijonov evrov," je o pristojnostih centra za poslovanje s podjetji dejal Jezerc. In opozoril, da je ta način veljal za komitente, ki jih je "banka smatrala za dobre, torej tiste z A in B boniteto". Ostali so imeli ostrejše pogoje, njihovi predlog so šli na kreditni odbor.

Vsi predlogi višjih zneskov posojil so šli v odobritev kreditnemu odboru. "Pripravili smo kreditni predlog, katerega obseg je bil odvisen od predmeta posojila in problematičnosti komitenta. To se je oddajalo pred vikendom, odbor je nato zasedal v ponedeljek ali v torek. Prisoten sem bil tudi jaz, a poročali so moji podrejeni, ki so vodili poslovne centre," je pojasnil Jezerc. Jezerc bi po lastnih besedah sicer težko ocenil, da je komunikacija z upravo potekala samo prek njega. "Vsi smo veliko komunicirali."

O zaostrovanju politik

Kot je še dodatno pojasnil, je bil do leta 2009 odstotek zavrnjenih kreditnih predlogov na kreditnem odboru majhen, po začetku krize pa se je povečal. Razlog? "Na določene zadeve so imeli drugačen pogled. V letu 2012 je bilo težko spraviti predlog skozi, kreditna politika se je zaostrila," je dejal Jezerc.

O pasivnih skrbnikih

Bankir je povedal, da so marsikatero posojilo v krizi dozavarovali (povečali zavarovalni količnik). Vendarle pa so ob tem naleteli tudi na določene skrbnike, ki posojil in zavarovanj z denimo vrednostnimi papirji, ki so v krizi izgubili večino vrednosti, pri katerem od podjetij - konkretnega primera ni želel navesti - sploh niso spremljali.

Ali je vodstvo ukrepalo? "To smo sporočili interni reviziji in upravi, ali so ukrepali v smislu ugotavljanja škode in pregona, ne vem. Sami smo lahko storili le malo, saj to onemogoča zakon o delovnih razmerjih. Ta namreč določa polletni absolutni zastaralni rok. Mi smo vodili par postopkov, a je bil ta rok prekoračen, zato jih odpustiti nismo mogli. Smo pa nekaterim odvzeli pooblastila." Priznal je, da je teoretično banka v teh primerih utrpela škodo.

O ukrepih ob sumih nepravilnosti

Kot primer ukrepanja vodstva je omenil razrešitev vodstva mariborske podružnice, kjer sta nekoč delovala Albin Turk - ta danes vodi mariborske lekarne - in Boruta Rataja, ki je znan tudi iz afere Satex. Vodstvo je odneslo primer Oil Metal company, o katerem smo med drugim pisali v članku NLB skupno oškodovana za 48 milijonov evrov.

O zavarovanjih in izvršbi

Jezerc je med drugim spregovoril o primeru poskusa izvršbe na zemljišču, ki ga je posojilodajalec zastavil za posojilo. Kot je pojasnil, so vložili predlog za izvršbo, a je postopek na sodišču tekel kar dve leti. Nato so predlagali stečaj družbe in uspeli, a banka je zaradi dolgih postopkov izgubila nekaj denarja. "Kar tako na hitro ne gre," je dejal Jezerc.

Povedal je, da o unovčevanju zavarovanj ni odločal sam, temveč kreditni odbor. Priznal je tudi, da je bil v banki odpor do sprožanja stečajnih postopkov, to so storili, kjer ni bilo druge možnosti.



Preberite tudi:

09.01.2014
17.12.2013
04.07.2011

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale 14

"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš...

FINANCE
Članki
Članki Međedovićeva: Infond holding bi moral biti konec leta 2008 insolventen 6

Nekdanja izvršna direktorica Dela priča na sojenju Bošku Šrotu in soobtoženim zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško

FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Toplek: Prodaja naložb NKBM bi bila v nasprotju s strategijo banke 1

Prvi nadzornik NKBM med avgustom 2009 in avgustom 2011 Danilo Toplek je v DZ razložil, zakaj takrat niso dezinvestirali

FINANCE
Članki
Članki Hočevarjeva: Vprašanja o podrobnosti posojilnih tokov niso bila zaželena 3

Ker smo dobili vtis, da je to nezaželeno, nismo spraševali, je povedala finančnica Laškega Mirjam Hočevar

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.