15.04.2014  09:05
Še več istega. Še več bo klofut. Ne čakajmo še pesti.

Dovolil si bom naslikati dokaj stereotipno, predvsem pa neokusno, miselno podobo.

Malo preden bi se namenili spat, tiho sedite pred računalniškim ekranom. Zaslišite ga pred vhodnimi vrati, hitro ugasnete ekran in smuknete v posteljo, da bi se skrili in prevedrili nevihto. On se ves smrdeč primaje skozi vrata in napoti naravnost k vam. Ne boste se skrili. Ne zanima ga, ali spite, ali se pretvarjate. Še manj, ali ste pri volji. Vašemu: »ne, prosim, pusti me!« sledi klofuta. Prva, nato druga... In preden razumete, kaj se dogaja, je na vas. Pričakovali bi, da bo iz grla ušel živalski krik, da bodo vaše okončine nenadoma dobile tisto nadnaravno moč o kateri včasih kje kaj preberete, a izustite le tišino. V šoku ste. Otopeli in brez svojega Jaz čakate, da bo konec.

Verjetno se že sprašujete, kaj vam je treba takšne svinjarije prebirati, zato se bom kar izjasnil, kam merim. Alkohol in družinsko nasilje sta v Sloveniji res problem, a ne bom pisal o tem.

Čeprav je predsednica vlade ženska in vsaj po mojem vedenju ni alkoholičarka (četudi bi nekatere njene nastope s to olajševalno okoliščino lažje razumel), se podobno zlorabljenega kot v zgornji zgodbi lahko počuti tudi slovenski davkoplačevalec. V zadnjih letih klofute padajo ena za drugo in če je v začetku krize veljalo, da večini še nekako uspe tiho sedeti za računalnikom in se brigati zase, je z Alenko Bratušek pijani nasilnež že davno vkorakal na plano. V zadnjem letu nas je njena vlada oklofutala s povišanjem davka na dodano vrednost, zakonom o davku od srečk, podražitvijo sodnih taks, povišanjem RTV naročnine, povišanjem davka od dohodka pravnih oseb, zvišanjem zdravstvenih prispevkov za samozaposlene, državnimi pomočmi, poroštvi in dokapitalizacijami Svei, Polzeli, zdaj že propadajočem Cimosu in seveda bankam, ki ostajajo sod brez dna. Ostajajo pravim, ker se že obetajo nove dokapitalizacije (prva na obzorju bo najverjetneje Banka Celje), politika pa nobene od bank še vedno ni pripravljena spustiti iz krempljev in odprodati. Vmes Alenkin dreamteam hiti z višjimi trošarinami: alkohol, tobak, elektrika, bio-gorivo, bencin in morda na koncu še kaj, bodo dražji.

Smo ob klofutah dobili tudi kaj kar bi bilo v uteho?

Na drugi strani nam je ta vlada namesto reform, ki jih je vsaj del obveščenega prebivalstva nekoč še upal zahtevati, dala, na primer, samostojno Ministrstvo za kulturo. To je v letu dni pretvarjanja, da počne kaj koristnega, uspelo kvečjemu dokazati, da je povsem nepotrebno in uporabnikom lahko celo škodljivo. Pa ne zgolj zato, ker nas toliko stane, ali zato, ker preko njega reveži subvencionirajo eliti »visoko kulturo« izbrani kasti pa rente davkoplačevalskega denarja, ampak tudi zaradi nesmiselnih birokratskih uredb, ki jih uvaja. Sam še nisem prebolel enotne cene knjige, ki so jo poslanci sprejeli konec januarja in stopi v veljavo čez dva in pol meseca. Klasičen birokratizem, kjer bi nekateri igrali boga in odločali kaj bi nam uporabnikom moralo biti pomembno in kaj ne, kje imajo oni pravico odločati o razmerah in cenah na trgu in kje mi, potrošniki. Zaradi zakona ne založniki ne potrošniki ne bomo utrpeli nepopravljive škode, bomo pač kupili še manj domačih knjig, a napovedujem, škoda bo. Zapomnite si to za takrat, ko se bo minister izgovarjal zakaj so rezultati na tem področju negativni.

Ker ponovno omenjam kulturo obstaja nevarnost, da bi se druga ministrstva počutila spregledana. Brez skrbi, Ministrstvo za kulturo sploh ne izstopa. Tudi drugje vam namesto prepotrebnih sprememb servirajo nepotrebne stroške in škodljivo birokracijo. Se še spomnite energetskih izkaznic ministra Omerzela? Če ne prej, se jih boste spomnili, ko boste morali kakšno plačati. Gotovo ste na zadnje volitve šli prav s tem v mislih, da vašemu življenju nekaj manjka, če ni energetskih izkaznic.

No, na Ministrstvu za delo pa se šele dobro ogrevajo. Poleg t.i. vrednotnic, ki so predvsem tarča posmeha (snažilke in hišniki komaj čakajo, da bodo namenili čas in denar za vaše papirje), vztrajno izražajo tudi namero po dodatni obremenitvi študentskega dela. S tem želi ministrica Anja Kopač-Mrak postopno eliminirati še eno zadnjih fleksibilnih oblik dela na trgu. V skladu z njeno mantro: »Vsako delo šteje!« S čimer pravzaprav misli: od vsakega dela ima država pravico odrezati 'svoj' kos. Da težava ni v tem, da je študentsko delo manj obremenjeno in bolj fleksibilno, ampak v tem, da so ostale oblike dela preveč nefleksibilne in obremenjene, ji se seveda ne pade na pamet.

Zakaj vam to pišem?

To ni dnevniški zapis za namen splošnega svetobolja. Opozoriti želim, na konkreten problem: čeprav je postalo že skoraj vsem jasno, da vlada počne pretežno neumnosti, se ukvarja sama s seboj in stroške prelaga na državljane - izračun opozicije, da zadolžujemo mlajšo generacijo s hitrostjo 1 milijon evrov na uro, je kar korekten - se zdi, da smo v šoku. V šoku, ki je iz vseh razen nekaj najbolj zagrizenih izbil vsako upanje po spremembah. Od tod moja začetna primerjava. Ker kar težko verjamem, kako celo tisti, ki so imeli pred letom ali dvema še polno energije, danes potlačeno pristajajo na status quo. Prevladala sta nekakšna kolektivna depresija in občutek nemoči ob katerih so se skoraj vsi pozabili upreti. Povsod je slišati: »tako pač je.« Že res, da je kar nekaj ljudi pripomnilo, da osnutek nacionalnega reformnega programa 2014-2015 ne zasluži tega imena, a ni ga zaslužil niti lanski in letošnji ne predstavlja prav nobenega presenečenja. Še več istega. Še več bo klofut. Ne čakajmo še pesti.

Nikar prestrašeni ne navijajte za politično stabilnost. Nikar klofut ne sprejmite s: »tako pač je«. Najdite svoj glas in zahtevajte od svojih predstavnikov v Državnem zboru, da zlorabi ob prihajajočem glasovanju o zaupnici naredijo konec. Drži, ne vemo, kaj bodo potem prinesle volitve. Kot žrtev nasilja v družini ne ve kaj jo čaka izven družine. To izgubljeno leto je najboljši dokaz, da ta vlada ne zna in noče - da je slaba vlada. Državljani si zaslužimo več.

*We need both time and money, but most of all, we need people willing and capable of implementing free-market reforms. Your time is up, Ms Bratušek. You've shown, you're neither.

Potrebujemo tako čas kot denar, a še najbolj potrebujemo ljudi, ki bodo pripravljeni in sposobni uvajati prostotržne reforme. Vaš čas je potekel, gospa Bratušek. Pokazali ste, da niste ne eno, ne drugo.

Rok Novak je diplomirani anglist, strokovni direktor Inštituta Libertas in nacionalni koordinator mednarodne nevladne organizacije European Students For Liberty.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Ljubljanska družina, ki izboljšuje energent prihodnosti

Trio Hočevar, oče in sinova, s start-upom Mebius stavi na inovacijo, ki bo pocenila proizvodnjo vodikovih gorivnih celic in podvojila...

FINANCE
Bolnišnice – kje zdravniki in sestre naredijo največ in kje najmanj 2

Produktivnost je sila različna, pri plačilu večinoma še vedno uravnilovka

FINANCE
Ne bodimo kot Trump 5

Ni več časa, da bi spet dvignili roke nad zdravstveno reformo

FINANCE
Tujci v Sloveniji: koliko služb in kakšne plače Slovencem dajo tuji lastniki – zadnji, 12. del, Rusija

Ob poplavi prodaj slovenskih podjetij tujcem smo pripravili celosten pregled, kako v Sloveniji poslujejo podjetja s tujimi lastniki. Pred...

PRO
Članki
Članki Ali morate znova doplačati dohodnino?

Ali ste v prejšnjih dneh med več kot 124 tisoč Slovenci, ki so prejeli informativni izračun dohodnine in jo bodo morali znova...

TOP JOB
Delavci
Delavci Seznam 100 slovenskih podjetij, ki najbolje plačujejo svoje zaposlene 3

Gospodarska rast je zvišala povprečne plače – zaradi dodatkov za uspešnost so se ponekod povprečne plače zvišale tudi za tretjino

AVTO
Posel
Posel Trump je evropski avtomobilski industriji zagrozil z uvedbo 20-odstotnih carin 7

Zagrožene carine pri uvozu evropskih avtomobilov v ZDA bi bile s tem kar osemkrat višje od zdajšnjih