Kozina: Banke so vedele, kaj se dogaja v Laškem, a so z molkom reševale sebe

Čas branja: 5 min
03.04.2014  15:59
Stečaj Infond Holdinga konec leta 2008 skupine Laško ne bi prizadel, meni tožilec, ki pravi, da je bil holding izključno problem bank

Obveščaj me o novih člankih:  

Na sojenju zaradi domnevnega 109,5-milijonskega oškodovanja skupine Laško je danes potekalo branje listin, predlaganih s strani obrambe.

Medtem ko je nekdanji direktor Infond Holdinga Matjaž Rutar pojasnjeval, da so v začetku leta 2008 imeli kupca za Mercator, da so bili z bankirji dogovorjeni glede odplačevanja posojil, a se je nato naenkrat vse obrnilo, je tožilec Jože Kozina nasprotoval: obtoženi so vedeli, da Infond Holdingu grozi insolventnost, tožilec meni tudi, da je bil Infond Holding pred začetkom domnevnega izčrpavanja zgolj problem bank in njegov padec ne bi vplival na poslovanje pivovarske skupine.

srot-bosko52-be.1385670347.jpg.n.600px.jpg

Rutar: Bankirji niso nikdar omenjali problemov

Sodišče je na predlog Rutarja oziroma njegovega odvetnika Mateja Erjavca med drugim prebralo nekaj komunikacij Infond Holdinga z NLB-jevci, ki so bili tedaj večinski bančni upniki.

V prebranih dokumentih so bili najpogosteje omenjeni nekdanji član uprave NLB Alojz Slavko Jamnik, nekdanji šef področja poslovanja z velikimi podjetji regij in NLB Skupine Zoran Bizjak ter nekdanji šef mariborske podružnice Albin Turk (nobeden od naštetih danes ni več zaposlen v banki, kot zadnji je Jamnik po naših informacijah februarja odšel iz Banke Celje).

Rutar je z dokumenti dokazoval, da so bili bankirji obveščeni o poslovanju družbe in nikdar niso izpostavljali kakršnih koli problemov, skratka da je bil celoten načrt odplačevanja posojil dogovorjen.

A kot je znano, so se prvi zapleti glede reprograma pojavili aprila 2009, junija istega leta pa so banke na čelu z NLB reprograme dokončno ustavile. Po tem je Rutar predlagal tudi skupno prodajo Mercatorja s strani bank, s čimer bi Infond Holding poplačal posojila. Ker do rešitve ni prišlo, je Infond Holding konec leta 2009 pristal v stečaju, eden glavnih razlogov pa je bila po mnenju Rutarja nenadna sprememba stališč bankirjev.

Kozina: Infond Holding je bil problem bank, ne skupine Laško

Kozina meni, da je iz komunikacije z bankirji razvidno, da reševanje Infond Holdinga za skupino Laško ni imelo pomena. "Dokumenti potrjujejo, da so bile banke tiste, ki so nasedle v Infondovem kolapsu. To s skupino Pivovarna Laško ni imelo povezave," je dejal. Tožilec je namreč mnenja, da stečaj Infond Holdinga skupine Laško pred začetkom izčrpavanja ne bi prizadel, saj "jim ni bilo pomembno, kdo je delničar".

Kasneje je dodatno pojasnil: "Infond Holding novembra 2008 ni imel za plačilo elektrike, Pivovarna Laško pa je imela zdrav core business, njena boniteta je bila povsem drugačna. To dokazuje, da je imel Infond Holding problem z bankami. Te so vedele, da je skupina plačevala lastne delnice Laškega, a so bile tiho, ker so reševale sebe. Infond Holding pa je izčrpaval skupino, kar je nezakonito."

Šrot: Nisem pričakoval, da je ta država tako nora

Kozina je ponovil očitke iz obtožnice, da je bil Infond Holding že konec leta 2008 na pragu insolventnosti. Na to se je odzval Boško Šrot, ki je dejal, da to ne drži. "Infond Holding konec leta 2008 ni bil na pragu insolventnosti, kar je dokazala sodna izvedenka ter sodba okrožnega sodišča v Mariboru. Pivovarno Laško smo prevzeli že marca 2008 s premoženjem Infond Holdinga, nismo pa se uspeli razdolžiti s prodajo Mercatorja. Tu ni bilo čarovniških trikov. Žal se je vpletla politika, to pa ni bilo pod mojim nadzorom. Nisem pričakoval, da je ta država tako nora."

Tudi Rutarjev odvetnik Erjavec se je vmešal v razpravo in dodal, da "če bi bil Infond Holding konec leta 2008 insolventen, ne bi dobil za 54 milijonov evrov posojila od NLB konec leta 2008 in 12 milijonov evrov od Probanke v začetku leta 2009".

kozina-joze05-be.1374432900.jpg.n.600px.jpg

Erjavec: Posojila so bila kratkoročna iz razlogov na strani bank

Tožilec Kozina je nato dejal še, da je po njegovem mnenju smešno govoriti, da so banke Infond Holding presenetile z rdečo lučjo reprogramu posojil, saj da je Infond Holding že novembra 2008 v eni od pogodb, ki nato ni bila podpisana (gre za krovno pogodbo, v okviru katere naj bi dogovorili posojilne tokove znotraj skupine, a so nekateri direktorji podpis zavrnili), omenjal možnost insolventnosti in stečaja.

Navedbe tožilca, da so imele družbe le kratkoročna posojila in nobenega denarnega toka, so sprožile nov odziv obrambe. Odvetnik Erjavec je dejal, da je neusklajenost finančnih virov izhajala izključno iz razlogov na strani bank. Šrot pa to natančneje pojasnil: "Tedaj so banke dajale izključno kratkoročna posojila - bila so cenejša, vsakoletno so jih obnavljali. Vsa posojila iz tistega obdobja so še danes kratkoročna. Le da so bila takrat letna, danes le še trimesečna."

Kozina: Poslušam enake zgodbe kot pri Kordeževih

Na izjave obrambe, da je holding sesula politika, je Kozina dejal: "Politika je morala vstopiti, da je omejila finančne holdinge, ki so živeli samo od napihovanja naložb."

Šrot se ni strinjal: "Škoda je visoka, še danes vsi trpimo. Holdingi so bili finančna infrastruktura. V prejšnji državi bi tistega, ki se je lotil rušenja holdingov, obsodili, da je protidružbeni element. S tem se je porušila borza, ki je temeljni postulat kapitalizma, danes je na petih odstotkih. Padle so vrednosti podjetij, to je udarilo banke. Kot je takratni minister Matej Lahovnik kasneje nekje dejal, niso vedeli, da se bo s padcem prve kocke zrušilo tudi vse ostalo. Ta poteza je strahotno vplivala na slehernega posameznika, saj je imel skorajda vsak kakšno delnico."

Kozina je odvrnil: "Leta 2011 sem na sojenju Binetu Kordežu poslušal enake zgodbe. Ista slika, češ da so banke zrušile vse. Finančni holdingi niso ustvarjali nobene vrednosti. V nobeni urejeni državi se to ne bi toleriralo, da posameznik brez sredstev kupuje cel koncern."

Pred mikrofon je spet stopil Šrot: "Moram protestirati proti takšnim navedbam. Bilance iz leta 2007 pokažejo, da sta imela Infond Holding in Center naložbe za 400 milijonov evrov premoženja, torej več, kot je bil vreden prevzem Laškega."

Svoje je dodala še Rosenfeldova: "Pred prevzemom je bila opravljena cenitev, v kateri so kratkoročna posojila navedena kot možen način financiranja, hkrati pa cenitev kaže, da so imele družbe v skupini Laško dovolj prostega denarnega toka za vračanje posojil. Normalno je, da ima večinski lastnik od odvisne družbe neke prihodke."

Neuspela prodaja Avstrijcem, za katerimi naj bi se skrival Šrot

Na Rutarjev predlog je sodišče danes prebralo še dokumente v zvezi s poskusom prodaje deleža v Mercatorju podjetju Raiffeisen Investment, ki je potekal v začetku leta 2008 in s katerim želi obramba dokazovati resen namen prodaje Mercatorja.

Naj najprej dodamo, da smo leta 2008 na Financah razkrili pogodbo, ki kaže, da bi imel Šrot po prodaji eno leto časa za brezplačen odkup deleža v Mercatorju, torej bi bila avstrijska družba le 'parkirišče'. Več v članku Kako in za koliko bi Šrot Mercator dobil nazaj?.

Rutar je danes sicer dejal takole: "Aprila 2008 smo poiskali investicijskega partnerja, ki je bil po sklenjeni pogodbi pripravljen kupiti Mercator po ceni 300 evrov za delnico. Tedaj je bil pri 250 evrih za delnico, kar je pomenilo 20-odstotno premijo. Ker Urad za varstvo konkurence (UVK) ni dovolil prodaje, smo sklepali anekse v prepričanju, da bomo vendarle prepričali Janija Soršaka. Poleti, 5. avgusta, ko smo podpisali zadnji aneks, je bila borzna cena pri 228 evrih, ko nam je UVK nekaj tednov kasneje vendarle dovolil prodajo, pa pri 170 evrih. Razumete, zakaj so Avstrijci odstopili od prodaje?"

Kozina je na to dejal: "To, da UVK ni dovolil prodaje, ni bil problem skupine. Dogovarjali so se za prodajo za potrebe bank. Premoženje Laškega ni bilo ogroženo. Šele po tem so angažirali sredstva skupine, s tem pa je bil nanje prenešeno tudi tveganje."

Rutar je vztrajal, da bi z izvedbo transakcije Infond Holding rešil vse težave. Šrot pa dodal, da je jasno, da so imeli namen resne prodaje, čeprav jim tožilstvo očita nasprotno.



Preberite tudi:

24.04.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Hočevarjeva: Vprašanja o podrobnosti posojilnih tokov niso bila zaželena 3

Ker smo dobili vtis, da je to nezaželeno, nismo spraševali, je povedala finančnica Laškega Mirjam Hočevar

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki ASK: Židan naj bi zagotovil umik blokade UVK, če bo Mercator prodan Panviti 19

Starina Kosmova zanika vlogo Šrotove desne roke, po lastnih besedah je skrbela za oglasne prihodke in racionalizacijo na Delu

FINANCE
Članki
Članki Plavšakova: Sestavila sem pogodbo za nakup Mercatorja leta 2005 53

Pravnica Nina Plavšak je pojasnjevala svojo vlogo v imperiju Boška Šrota

FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Kraljič: Slovenija iz krize ne bo izšla še vsaj leto ali dve 37

Premiki so, a vse poteka prepočasi, ugotavlja nekdanji direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič