Kako so depoziti države enkat namenjeni za stabilnost bank, drugič pa ne!

Čas branja: 2 min
26.03.2014  12:22

Takole, z dobrimi tremi milijardami državnih depozitov v slovenskih bankah, je država najprej mirila varčevalce in vlagatelje v slovenskih bankah, da se nimajo česa bati. Vse vlagatelje, tudi imetnike subordiniranih obveznic. Potem je povsem izbrisala imetnike subordiniranih obveznic.

In zdaj Banka Slovenije, nenazadnje tudi država, trdi, da se depoziti nikoli ne bi smeli pretvoriti v kapital, ker niso bili mišljeni za ohranjanje stabilnosti bank. No, na tveganje, da depoziti pomenijo neustrezno obliko zagotavljanja sredstev bankam za blažitev posledic finančne krize, pa je že leta 2012 opozorilo tudi Računsko sodišče. Komu je torej kdaj treba verjeti?Debata, ali so depoziti države v bankah pravzaprav posojilo države tem bankam, ki je hkrati lastnik teh bank, in bi se torej morala posojila pretvoriti v kapital - kar bi se zgodilo v primeru stečaja navadnega podjetja - se je vnovič odprla po tem, ko so postale jasne številke o bančni luknji in po razkritju odločb s katerimi je banka ostrigla subordinirance. Če bi obveljal vrstni red, da so lastniki - tudi z depoziti - prej na vrsti za striženje kot imetniki subordiniranega dolga, potem subordinirancev ne bi ostrigli, ali pa vsaj ne v celoti.Kje so v vrstnem redu striženja lastniki, ki so hkrati upniki, kje so torej s svojimi terjatvami (lastniške deleže se itak striže)? Se jih striže - torej njihove terjatve - pred imetniki subordiniranega dolga ali za njimi? Ali bi se torej moralo striči depozite države pred subordiniranci? Ali bi bili vsi enaki - in bi morali tudi subordiniranci dobiti kapitalski delež? Vse to so vprašanja, ki bo najverjetneje nanje moralo odgovoriti tudi ustavno sodišče. Hkrati pa bi potem pričakovali, če to niso sredstva, ki so najprej namenjena za stabilnost bank, da država s tem denarjem ne miri vseh vlagateljev -med njimi tudi lastnikov podrejenega dolga, ki jih potem ostriže, namesto, da bi tudi njihove terjatve pretvorila v kapital. Zato se je mogoče strinjati, z drugo stranjo, da so nejasna pravila vrstnega reda striženja, in da se striže ne po pravilih, ampak po tem, komu kaj ustreza. Takšen dvom pa ne povečuje ne stabilnosti ne zaupanja v bančni in finančni sistem.

Banka Slovenije na vprašanje, komu gre torej zaupati odgovarja: BS navaja dejstva. Navedbe ministra Čuferja niso v nasprotju z navedbami BS. Prav tako niso v nasprotju ugotovitve računskega sodišča, da so dolgoročni depoziti dolgoročni vir.

RAČUNSKO SODIŠČE

29. septembra 2012

Računsko sodišče k reviziji ministrstva za finance - zaključnega računa za leto 2011: Opozoriti je treba, da gre ob upoštevanju ročnosti depozitov iz prekinjenih in na novo sklenjenih pogodb za depozite, dane bankam, v znesku 1.195.000.000 evrov za skupno obdobje petih let. Depoziti kažejo, da so ta sredstva postala dolgoročni vir sredstev za poslovanje banke. ... Sistem EZRD ima na dan 31. 12. 2011 v poslovnih bankah naloženih 1.698.800.000 evrov dolgoročnih depozitov. Obstaja tveganje, da pomenijo obliko zagotavljanja sredstev bankam za blažitev posledic finančne krize. ... Obstaja tveganje, da vsi dodeljeni depoziti pomenijo neustrezno obliko zagotavljanja sredstev bankam.

MINISTRSTVO ZA FINANCE

5. septembra 2013

Uroš Čufer za Wall Street Journal: Ne vidim potrebe po prošnji za pomoč. Državne institucije imajo na računih državnih bank okoli tri milijarde evrov, kar daje finančnemu ministrstvu možnost, da vsaj del teh depozitov nameni za kapitalske injekcije.

Mateja Vraničar v parlamentu: Sredstva za dokapitalizacije bank se bodo lahko zagotovila s prostimi denarnimi sredstvi državnega proračuna. Pri slednjih gre za depozite države v višini 3,5 milijarde evrov.

BANKA SLOVENIJE

21. marca 2014

Guverner Boštjan Jazbec oziroma zanj Jasna Iskra, pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja, in Bojana Leskovar, svetovalka za odnose z javnostmi, BS: Ne gre za depozit Republike Slovenije, ampak za depozite, ki jih ministrstvo za finance v okviru upravljanja denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa EZRP nalaga v skladu z zakonom o javnih financah ter pravilnikom o nalaganju prostih denarnih sredstev posrednih uporabnikov proračuna. Pri upravljanju sredstev EZRP veljajo vnaprej opredeljena pravila glede nalaganja sredstev z vnaprej določenimi merili. Zato se predmetni depoziti nikakor ne morejo obravnavati kot posojilo države bankam. Zato so zahteve glede preoblikovanja teh depozitov v kapital pred odpisom podrejenih instrumentov banke v celoti neutemeljene.

Preberite tudi:

25.03.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Začenja se: Alfi kupil prvo podjetje, KD Skladi v akcijo konec poletja

Zaživel je prvi od dveh zasebnih skladov, ki bosta kupovala slovenska podjetja. Kdo od Slovencev je vložil vanj in koga so že kupili?

FINANCE
Kaj dobite od nepremičninskega posrednika za plačilo provizije? 1

Posredniki naštevajo: dobite več, kot določa zakon, če bodo provizije omejene, pa bodo omejene tudi storitve

FINANCE
Zakaj se raje ne pogovarjamo o odpravi omejitve cen nepremičninskih posrednikov?

Zakaj nepremičninski posrednik za prodajo stanovanja v Ljubljani lahko dobi osem tisoč evrov, na Jesenicah pa le 2.400 evrov za enak...

DRAŽBE
Članki
Članki Vila nekdanjega župana Zavrča Mirana Vuka prodana. Kdo je tokrat kupec?

Po spodletelem poskusu prodaje hiše slovaškemu Romisu je stečajno sodišče tokrat očitno presodilo, da hiša ne gre v roke povezanih...

FINANCE
Kaj je projekt Rune, ki bo v slovensko podeželje investiral 200 milijonov 5

Gradnja optičnega omrežja bo trajala tri leta

PRO
Članki
Članki Skupno zavarovanje obeh partnerjev ugodnejše od dveh ločenih zavarovanj

Če primerjamo dve ločeni življenjski zavarovanji s skupnim (vzajemnim) zavarovanjem obeh partnerjev, ugotovimo, da je vzajemno...

FINANCE
Kdo je novi lastnik šenčurskega Baumaxa in kakšni so njegovi načrti 1

Novi lastnik trgovskega objekta, ki je po umiku Baumaxa vrsto let sameval, napoveduje, da bo zgradil sodoben trgovski center.