Čas branja: 2 min
24.03.2014  22:30
Razdolževanje je boleč proces, veseli pa, da so družbe - v nasprotju z državo - k temu resno pristopile.

Predstavniki slovenskega finančnega ministrstva v teh dneh v evropskih finančnih prestolnicah (spet) iščejo zaupanje tujih vlagateljev. Takšni »road showi« se v zadnjem letu vladavine Alenke Bratušek vrstijo vsakih nekaj mesecev, kot strela z jasnega pa je lani jeseni udarila tudi draga izdaja triletne obveznice fantomskemu izbrancu. Ob tem se spomnim, kako sem tujcem pred časom razlagal novo in novo zadolževanje Slovenije. Eden od njih me je opomnil na švedskega finančnega ministra Görana Perssona, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja po sicer uspešni izdaji dolarske obveznice dejal, kako osramočeno se je kot predstavnik napredne industrijske države počutil, ko je moral ponižno prositi vzvišene finančne mladce z Wall Streeta za nakup švedskih državnih obveznic. Persson je ukrepal in ukrotil državno porabo. Rezultat? Dolg Švedske, merjen v BDP, se je s 73 odstotkov, kolikor je znašal leta 1996, do lani zmanjšal na približno 40 odstotkov.

Razdolževanje je boleč proces, veseli pa, da so družbe - v nasprotju z državo - k temu resno pristopile.

Na žalost slovenskega finančnega ministra Uroša Čuferja ne boste slišali, kako ponižen mora biti do kupcev dolga. Niti da ga je ob tem tako sram, da bi ga to toliko motiviralo poskrbeti za uravnotežen proračun, da zaradi presežne porabe novo zadolževanje ne bi bilo potrebno. (Sovraštvo do tujih investicijskih bankirjev je v Sloveniji tako razširjeno, da bi takšen varčevalni piar lahko uspel.)

Je pa slovensko gospodarstvo v krizi spoznalo, da se z novim zadolževanjem ne da kupiti boljšega jutri. Analiza dogajanja (Borzne družbe tekmujejo v razdolževanju) v pomembnejših podjetjih na ljubljanski borzi v zadnjem letu dni pokaže, da se vse prezadolžene družbe trudijo vrniti dolg na vzdržnejše ravni. Kazalnik neto dolg/EBITDA pove, koliko let bi podjetje potrebovalo, da bi z denarnim tokom iz poslovanja lahko pokrilo vse svoje dolgove, ob predpostavki, da bi v teh letih opustilo vse naložbe. V bančnem svetu so vrednosti kazalnika nad pet znamenje za alarm - previdnejši finančniki pa začnejo zmajevati z glavo že ob dolgu v višini štirikratnika EBITDA -, družbe s takšnim dolgom pa lahko pozabijo na nova posojila. V primerjavi smo upoštevali povprečno vrednost kazalnika Gorenja, Petrola, Intereurope, Telekoma, Žita, Letrike in Luke Koper ter ugotovili, da se je povprečje razmerja dolga z nekoliko kritičnega 4,1-kratnika EBITDA lani zmanjšalo na 3,6-kratnik, za letos pa na podlagi napovedi uprav in naših ocen lahko pričakujemo nadaljnji upad blizu vrednosti okroglega trikratnika.

Kaj te številke sporočajo? Kapitalska sestava slovenskih »blue chipov« postaja bolj zdrava in nekoliko bolj podobna primerljivim tujim podjetjem. Razdolževanje je boleč proces, veseli pa, da so družbe - v nasprotju z državo - k temu resno pristopile. Prizadevanje za dobro razmerje med dolgom in kapitalom ima lahko zelo prijetne posledice tako za družbe kot za slovenski izhod iz krize. Zdaj prezadolženi velikani slovenskega gospodarstva bodo v prihodnje lažje odplačevali dolg, manj sredstev namenjali za obresti, ceneje financirali prihodnje naložbe in več sredstev bodo lahko namenili razvoju oziroma izplačilom lastnikom v obliki dividend.

karikatura-059-ig.1395695779.jpg.o.600px.jpg

Preberite tudi:

24.03.2014
25.03.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
OGLAS
FINANCE
Brezplačni vodnik korak-po-korak: kako trgovati s cenami delnic

Kadar vlagatelj upošteva računovodske izkaze družbe, ponavadi upošteva tri dejavnike. To so čisti dobiček na delnico (dobiček na...

FINANCE
ECB: nove ukrepe zavozlala ... in povzročila valutno gugalnico 1

Po objavi novih ukrepov ECB minuli četrtek je vrednost evra eno minuto strmoglavo rasla, zatem eno uro hitro upadala, pa 18 ur spet...

FINANCE
So slovenske družbe odporne proti geopolitičnim pretresom? 1

Kakšna opozorila pred globalnimi pretresi dajejo svojim delničarjem in upnikom najboljša slovenska podjetja

FINANCE
Če Draghi ni poletel s helikopterjem, bi lahko Lagardova? 1

Verjetno helikopterski denar ni prava rešitev, a dejstvo je, da tudi to, kar počne ECB, očitno ne deluje

FINANCE
Javno zdravstveno blagajno po odločitvah vlade čakajo večji izdatki

Med drugim naj bi vlada podaljšala delno plačilo specializacij zdravnikov iz blagajne ZZZS tudi v leto 2020 in 2021

OGLAS
FINANCE
Varna odstranitev dioptrije po meri posameznika

Vsak posameznik je edinstven in nobeno oko ni enako drugemu očesu, zato so metode in tehnike operacij prilagojene posamezniku. Tehnike...