Komentar

Vse igre našega striženja

Čas branja: 6 min
18.03.2014  22:30
Po izigravanjih, s katerimi so vladajoči kljub vrsti pravnih mnenj o protiustavnosti uzakonili »striženje«, ga je Banka Slovenije izvršila na najostrejši način in si, sodeč po razkritih odločbah, pomagala z igrami datumov, številk in prestolov.

Po treh mesecih odlašanja je Banka Slovenije le objavila necenzurirane odločbe o izrednih ukrepih, s katerimi je odredila izbris vseh podrejenih obveznic Abanke, NKBM in NLB, pa čeprav nad temi bankami ni bil začet ne insolvenčni postopek ne postopek prenehanja. Že hiter prelet teh odločb pokaže, da marsikaj »ne štima«, a preden se posvetimo temu, se vrnimo v lansko jesen po nekaj ozadja. Kako so takrat ministrstvo za finance, vlada in poslanci koalicije novelo Zakona o bančništvu (ZBan-1L), ki je omogočila izbris, stlačili skozi zakonodajni postopek, sem že opisoval (Dežela, kjer se vladajoči požvižgajo na ustavo, Finance, 18. decembra 2013), zato tokrat v dveh odstavkih.

Ministrstvo za finance je predlog ZBan-1L pripravilo 18. septembra lani ter za pravno mnenje zaprosilo Združenje bank Slovenije in Agencijo za zavarovalni nadzor, ki sta svoji mnenji podala 23. septembra in v njiju oba ocenila, da bi ta novela kršila ustavo. Ministrstvo za finance je predlog novele kljub temu posredovalo vladi v potrditev. Vlada je bila takrat že seznanjena tudi s tretjim pravnim mnenjem, ki ga je za upravo NLB 18. septembra pripravil Inštitut za primerjalno pravo in tudi to je v predlagani ureditvi prepoznalo protiustavnost. Vlada je predlog ZBan-1L na seji 10. oktobra kljub temu potrdila in poslala v državni zbor. Tam se je o predlogu 16. oktobra izrekla še zakonodajno-pravna služba državnega zbora z mnenjem, da ni skladen z ustavo. Vladajoči poslanci so novelo 29. oktobra kljub temu sprejeli (od opozicije ni zanjo glasoval nihče).

Nato je ZBan-1L kot protiustavnega ocenila še služba državnega sveta za pravne zadeve in državni svet je 5. novembra nanj izglasoval odložilni veto. Vladajoči poslanci so ga na seji 14. novembra kljub temu vnovič sprejeli, veljati pa je začel 23. novembra. Dne 16. decembra je varuhinja človekovih pravic, nekdanja vrhovna državna tožilka Vlasta Nussdorfer, dala mnenje, da ZBan-1L krši kar šest (!) ustavnih načel. Dva dni zatem ga je Banka Slovenije izvršila v najostrejši mogoči obliki - z izbrisom vseh podrejenih obveznic vseh petih bank, ki jih je takrat dokapitalizirala država.

Ker so pravna mnenja le mnenja, ne glede na njihovo število in medsebojno skladnost, vladajoči z ignoriranjem teh mnenj - tudi tistih, ki so jih naročili sami - formalno zakonodajnega postopka niso kršili, a je objektivno jasno, da so ga izigrali. Ker Banka Slovenije ni politična ustanova, pa je vaš kolumnist še skoraj tri mesece po tem, ko je 18. decembra izvršila »striženje«, živel v prepričanju, da je le zvesto sledila črki zakona in se sama nikoli ne bi lotila kakršnihkoli igric. A ko je naposled prebral odločbe, s katerimi je Banka Slovenije odredila »striženje«, se je ta utvara razblinila. Protislovja in izjemna naključja v odločbah namreč nakazujejo, da si je Banka Slovenije do izbrisa vseh podrejenih obveznic vseh bank, ki so bile predmet njenih ukrepov, pomagala z vsaj tremi igrami: igro datumov, igro številk in igro prestolov.

Igra datumov

Že hiter prelet odločb pove, da je z datumi nekaj narobe. Vsaka odločba ima na naslovnici dvakrat zapisan datum 17. december 2013 in vsaka določa, da ob nastopu dneva 18. decembra 2013 prenehajo vse podrejene obveznosti obravnavane banke. Na naslednjih straneh pa odločbe v pretekliku opisujejo dogodke, ki so se zgodili šele 18. decembra 2013: v odločbi Banke Slovenije za Abanko tako na strani 4 piše, da je bila izdana »na podlagi odločbe Evropske komisije z dne 18. 12. 2013«, in na strani 6, da »je Evropska komisija za Abanko Vipa dne 18. 12. 2013 izdala odločbo«, podobni navedbi pa najdemo tudi na strani 6 odločb za NLB in NKBM.

Tudi vročilnice povedo, da je kurir odločbe dostavljal upravam bank šele 18. decembra sredi dneva (v NLB nekaj po 11. uri, v NKBM pa šele malo pred 14. uro). Je to mogoče razložiti kakorkoli drugače, kot da so bile odločbe dejansko odposlane šele 18. decembra dopoldne?

In zakaj bi lahko bila razlika med 17. in 18. decembrom pomembna? Morda zato, ker je ustavno sodišče 18. decembra 2013 ob 8. uri zjutraj objavilo, da bo ob 9.30 začelo sejo, na kateri bo odločalo o zadržanju izvrševanja novele ZBan-1L. Po večurni razpravi so ustavni sodniki odločili, da izvrševanja ne bodo zadržali, saj bo morebitna škoda zaradi izvrševanja materialna in zato popravljiva, a vnaprej tega bržkone ni bilo mogoče predvideti. So zato v Banki Slovenije 18. decembra dopoldne na hitro dokončali in razposlali odločbe o izvršitvi ZBan-1L, na naslovnice pa v izogib morebitni dilemi, ali je 18. decembra prej nastopilo zadržanje te novele ali njena izvršitev, napisali datum 17. december in v naglici spregledali, da v besedilu omenjajo tudi odločbo evropske komisije, ki je bila izdana šele dan zatem?

Igra številk

Zakon o bančništvu (ZBan-1) pred uveljavitvijo novele ZBan-1L ni dopuščal ne pretvorbe ne odpisa podrejenih obveznic banke, odtlej pa dovoljuje celo njihov popolni odpis in s tem izbris, a le, če je kapital banke bolj negativen od skupne vrednosti glavnice in pripadajočih obresti vseh njenih podrejenih obveznic. Pri NKBM je ta vrednost znašala 64 milijonov evrov (Pogosta vprašanja in odgovori o reorganizaciji slovenskega bančnega sistema, Banka Slovenije, 12. decembra 2013, tabela na strani 14), odločba Banke Slovenije pa je izbris utemeljila z navedbo, da je bil v neodvisnem pregledu kakovosti premoženja NKBM njen kapital na dan 30. septembra 2013 ovrednoten na -67 milijonov evrov, torej za tri milijone evrov bolj negativen.

Uprava NKBM je v bilanci za isti dan, ki jo je objavila 29. novembra 2013, ovrednotila kapital banke na 246 milijonov evrov, kar pomeni, da je prevrednotenje kapitala navzdol znašalo 313 milijonov evrov; če bi bilo le za dober odstotek manjše, izbris vseh podrejenih obveznic NKBM ne bi bil mogoč.

A dejansko je šlo še bolj za las, saj je neodvisni pregled vrednotil sredstva banke, kapital pa izračunal kot razliko med prevrednotenimi sredstvi in nespremenjenimi obveznostmi. Zato je prevrednotenje kapitala NKBM za 313 milijonov evrov navzdol posledica prav tolikšnega prevrednotenja sredstev te banke, ki so bila pred tem ovrednotena na 4.093 milijonov evrov; če bi bilo prevrednotenje sredstev le za promil celotnih sredstev manjše, pogoji za izbris vseh podrejenih obveznic NKBM ne bi bili izpolnjeni.

Gre za izredno natančno ujemanje, a privzemimo, da tako pač je, in poglejmo še druge številke. ZBan-1L zagotavlja, da z izbrisom podrejenih obveznic vlagatelji ne bodo izgubili več, kot bi v stečaju banke, za potrditev, da je ta pogoj izpolnjen, pa so v neodvisnem pregledu ovrednotili tudi kapital bank ob predpostavki njihovega stečaja. Ker so za takšno ovrednotenje uporabljali likvidacijske vrednosti naložb, je bil tako izračunani kapital seveda še bolj negativen kot ob predpostavki delujočega podjetja, a v stečaju NLB bi se depozit države kot večinske lastnice banke - 30. septembra 2013 je znašal 1.356 milijonov evrov - skladno z 227. in 498. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pretvoril v kapital NLB še pred začetkom prijavljanja in preizkušanja terjatev. Tako bi imetniki podrejenih obveznic NLB v stečaju utrpeli izgubo le, če bi bil kapital NLB bolj negativen od -1.356 milijonov evrov.

Če prevrednotenja kapitala navzdol, do katerih je privedel neodvisni pregled ob predpostavki delujočega podjetja, izrazimo v odstotkih vrednosti sredstev obravnavane banke, so bila ta pri Abanki, NKBM in NLB podobnega velikostnega razreda: pri Abanki 11,1 odstotka (prevrednotenje kapitala s 131 na -265 milijonov evrov, torej za 396 milijonov evrov pri sredstvih 3.568 milijonov evrov), pri NKBM 7,6 odstotka (z 246 na -67 milijonov evrov pri sredstvih 4.093 milijonov evrov), pri NLB pa 10,6 odstotka (z 835 na -318 milijonov evrov pri sredstvih 10.870 milijonov evrov).

Tako bi pričakovali, da bodo pri teh treh bankah med seboj podobna tudi prevrednotenja kapitala ob predpostavki stečaja, izražena v odstotkih bilančne vsote: pri Abanki je znašalo to prevrednotenje 12,6 odstotka sredstev (s 131 na -318 milijonov evrov), pri NKBM pa 11,7 odstotka (z 246 na -232 milijonov evrov). Celo če bi pri NLB prevrednotenje znašalo kar 15 odstotkov vrednosti sredstev, bi kapital ob predpostavki stečaja dosegel »le« -795 milijonov evrov in ostal daleč nad mejo -1.356 milijonov evrov, pod katero bi bile »ostrižene« podrejene obveznice NLB.

A odločba Banke Slovenije pravi, da bi negativni kapital NLB v primeru stečaja dosegel kar »do -1.559.613 tisoč EUR«. Za takšno oceno so kapital NLB morali prevrednotiti navzdol za več kot 22 odstotkov sredstev, skoraj dvakrat toliko kot pri Abanki in NKBM. In - spet zelo natančno ujemanje - teh 1,56 milijarde negativnega kapitala ob predpostavki stečaja NLB ravno zadošča za izvajanje, da bi bili imetniki podrejenih obveznic NLB »ostriženi« tudi po pretvorbi depozita države v stečaju te banke.

Tako je Banka Slovenije pogoje za izbris vseh podrejenih obveznic NKBM »ujela« na četrti decimalki, pogoje za neizplačilo odškodnine razlaščenim imetnikom podrejenih obveznic NLB pa na tretji decimalki.

Igra prestolov

Uprave Abanke, NKBM in NLB so v bilanci za dan 30. septembra 2013 prikazale kapital kot pozitiven in celo zadosten za kapitalsko ustreznost, odločbe pa razkrivajo ugotovitev neodvisnega pregleda, da je bil kapital vseh treh bank na tisti dan negativen - vse tri uprave so torej prikrivale insolventnost! - in to tako globoko, da bi ostal negativen celo po odpisu vsega podrejenega dolga teh bank. Ko je Banka Slovenije podobno prikrivanje zaznala v Probanki in Factor banki, je upravi teh bank nemudoma razrešila. Zakaj torej uprave Abanke, NKBM in NLB, v povsem enaki sestavi kot 30. septembra, še vedno sedijo na svojih prestolih?

Odločbe razkrivajo tudi, da bi morale že v bilancah za leto 2012, h katerim so revizorji (pri Abanki KPMG, pri NKBM Deloitte, pri NLB pa PwC) izdali pozitivno mnenje, in to brez pridržka, vse tri banke oblikovati velikanske dodatne slabitve: Abanka 448, NKBM 457, NLB pa kar 1.666 milijonov evrov! Za tako ekstremno neskrbno ravnanje bi morali poleg uprav vsekakor odgovarjati tudi revizorji. Zakaj so tudi ti še vsi na svojih prestolih?

Tuhtal sem in tuhtal, a zgoraj nanizanega ne znam razložiti drugače kot s sledenjem načelu: »dokler bomo o igri datumov in igri številk vsi molčali, bodo tudi naši prestoli varni«. Morda pa zgolj preveč gledam televizijo.

Razkritje: Avtor je razlaščeni imetnik podrejenih obveznic slovenskih bank ter soavtor in prvopodpisani pobude za oceno ustavnosti novele ZBan-1L, ki jo Ustavno sodišče RS obravnava absolutno prednostno pod opr. št. U-I-295/13.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

Preberite tudi:

21.03.2014

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu 1

Število bank se bo še zmanjševalo, država in politiki bodo v teh vse manj pomembni: kaj to pomeni za bančne komitente in pri kom se...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

Finančna uprava je lani izrekla za šest milijonov evrov glob na področju dela in zaposlovanja na črno

FINANCE
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

Slovenski nepremičninski trg pod lupo Banke Slovenije

FINANCE
Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti 1

Če zasebne banke pokleknejo, bog ne daj, imajo politiki še vedno možnost kupiti katero od teh. »Pod ceno«.

FINANCE
Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP

Fed je objavil prve rezultate stresnih testov 2019: izhodišče za najbolj pesimistični scenarij sta bila poleg upada BDP med drugimi še...

TOP JOB
Delavci
TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu 1

Skriti vplivneži navadno niso najbolj zavzeti in produktivni zaposleni, saj so največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem...

PRO
Članki
Članki Izjemne zgodbe in potenciali pri povezovanju kmetijstva in turizma (brezplačna revija)

V deželi, kjer se točita med in vino, se vse bolj uspešno povezujeta panogi kmetijstva in turizma. Poglejte, kako to uspeva najboljšim.

SUBV
Članki
Članki Podjetja lahko za energetske obnove dobijo subvencijo

S subvencijo je mogoče pokriti do petino upravičenih stroškov, dobiti pa je mogoče tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero

MANAGER
Manager
Manager Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju 2

Organizator športnega turizma Miran Ferk, od septembra tudi najemnik hotelov Arena, Bolfenk in Videc, je poskrbel za okoli 10 tisoč...

FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo 4

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...