'Ne moti me, če se plače v državnih podjetjih omejijo na mojo plačo'

Čas branja: 3 min
27.01.2014  12:47
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v parlamentu odgovarjala na poslanska vprašanja

Obveščaj me o novih člankih:  

»Uspeli smo z ukrepi, ki smo jih tudi dejansko izvedli iz z njimi deloma povrnili zaupanje v našo državo. Po dolgem času je donosnost naših obveznic krepko pod petimi odstotki,« je v parlamentu povedala premierka Alenka Bratušek, ki danes odgovarja na poslanska vprašanja. Poslanca SDS Andreja Vizjaka je sicer zanimalo, kakšen bo in kdaj bo gospodarstvu in javnosti predstavljen in uveljavljen program ukrepov za zagon gospodarstva in nova delovna mesta.

bratusek-alenka06-be.1385320444.jpg.n.600px.jpg

Po besedah premierke je prioriteta vlade sanacija bančnega sistema. Pri tem je priznala, da je njena vlada »zaradi časovne stiske« nadaljevala z ukrepi Janševe vlade. »Lahko bi našli drugo rešitev,« je še povedala.

Ena od prioritet vlade je tudi razdolževanje podjetij. »Naša naloga je, da ta zakon popolnoma zaživi. Namen ni reševanje lasntnikov, ampak zaščita delovnih mest«.

Kot tretjo nalogo je Bratuškova omenila povečanje neposrednih tujih investicij. »Daleč od tega, da je davčna obremenitev največji problem, mi pravijo tuji vlagatelji,« je povedala in dodala, da so večji problem administrativne ovire.

Vizjak je premierko pozval, naj izpostavi tudi konkretne ukrepe. Bratuškova je nato izpostavila enotni dokument z ukrepi, ki bodo po njenih besedah pripomogli k boljšemu poslovnemu okolju in dvigu konkurenčnost. »Absolutno želio pomagati gospodarstvu, letos smo načrpali največ kohezijskih sredstev. Tudi to je razlog, da se naš gradbeni sektor krepi. Kljub težki finančni situaciji smo uspeli zagotoviti 500 milijonov evrov prek SID banke, tudi za obratni kapital. Ključni projekt za spodbujanje gospodarstva pa je razdolževanje podjetij. A učinki se ne poznajo čez noč,« je še dejala.

"Govorim tako, kot sem govorila v opoziciji"

Vprašanje Franca Pukšiča iz SLS je bilo povezano z objavo podatkov o deležih in vrednostih podjetij, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Od premierke je želel odgovor, ali brezkompromisno podpira javno objavo teh in drugih podatkov v zvezi s terjatvami, prenesenimi na DUTB.

»Podpiram javnost podatkov, ob dveh pogojih. Ne sme škoditi preiskavam gospodarskega kriminala in ne sme znižati premoženja na DUTB,« je odgovorila. Poudarila je tudi, da se je vlada zavezala k polni transparentnosti pri delovanju DUTB.

»Nič ne skrivamo, nikogar se ne bojimo. Delamo po tistih zakonih, ki ste jih kot bivša koalicija sprejeli. Dopolnili jih bomo z zakonodajo na področju krepitve bančnega sistema in dostopa do informacij javnega značaja,« je še povedala in dodala: »Prva sem, ki je v opoziciji govorila tako, kot govori danes«.

"Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben"

Postopki sanacije bank potekajo v skladu z zahtevami EU glede državnih pomoči in druge poti kot razlastitev lastnikov podrejenih finančnih inštrumentov po besedah Bratušek ni bilo. "Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben," je danes v DZ dejala Bratuškova.

Bratuškova je na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina, ali se ji zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri upravljanju bank niso imeli nič, bodo pa ob vse svoje prihranke, odgovorila: "Ni pomembno, ali se meni zdi pošteno ali ne. Pomembno je, da so bile zadeve pravno in korektno izpeljane po vseh zahtevah, ki veljajo za državno pomoč."

Pojasnila je, kako Evropska komisija gleda na državne pomoči banki, ki ne izpolnjuje minimalnih regulatornih zahtev. Te niso dovoljene prej, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi morebitne izgube, je pojasnila. A Tonin je odvrnil, da gre samo za priporočila in vlado pozval, da bi se morala postaviti za slovenske državljane.

Ni pa Bratuškova hotela komentirati ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), glede katere je Tonin vprašal, zakaj se nanjo prenaša med drugim tudi zdrave in tajkunske kredite. "Šele mesec dni je, odkar se je največji del poslov začel opravljati na DUTB; ne morem in ne želim presojati ustreznosti sedanjih poslovnih odločitev," je dejala.

Glede plač menedžerjev državnih podjetij

Mirko Brulc (SD) je v okviru poslanskega vprašanja spomnil, da Slovenijo te dni pretresajo visoki prejemki zlasti dveh izvršnih direktorjev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki znašajo prek 21.500 evrov bruto. Vlada Janeza Janše je namreč z zakonom o slabi banki obšla t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke poslovodstev, je opozoril.

Glede na to, da se, ko gre za prejemke poslovodstev, nekaj podobnega obeta tudi po obstoječem predlogu zakona o SDH, ga je zanimalo mnenje predsednice vlade o omejitvi prejemkov poslovodstev in nadzornikov v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti.

Bratuškova je v odgovoru izpostavila, da predlog zakona o SDH t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.

"Če tistim, ki bodo upravljali z našim premoženjem, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobenega problema, da z amandmajem k zakonu o SDH - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je zatrdila.

»Nimam nobenega problema, da se plače v podjetjih, kjer ima država delež, omeji celo na višino plače predsednika vlade,« je med drugim odgovorila. Dodajmo, Bratuškova je novembra (najnovejši podatki o plačah javnih funkcionarjev) prejela 5.462 evrov bruto.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale 14

"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš...

FINANCE
Članki
Članki Dragonja: Lotiti se moramo problema neplačevanja prispevkov 20

Kumulativni dolg iz naslova neplačevanja prispevkov je v zadnjih desetih letih dosegel 452 milijonov evrov

FINANCE
Članki
Članki Ranku Mimoviću dve leti zapora in denarna kazen 8

Sodišče je nekdanjega lastnika CPL Ranka Mimovića obsodilo na dve leti zapora, plačati mora še skoraj 100 tisoč evrov denarne kazni

FINANCE
Članki
Članki Pertinač: Gre za zaseg sredstev, po našem mnenju nezakonit 14

To je prvi komentar državnega sekretarja Aljuša Pertinača o vladnem odvzemu 80 milijonov evrov ministrstvu za izobraževanje

FINANCE
Članki
Članki Podjetja v Klubu slovenskih podjetnikov lani z 20-odstotno rastjo dobička

Pazimo na vsak evro, zaposlujemo najboljše kadre in poskušamo odstraniti poskušajo vse zunanje vplive, pravi Joc Pečečnik

FINANCE
Članki
Članki Praprotnik vrača žogico: Kje pa se lahko nekdanji vodstveni član KPK zaposli? 47

Zaslišanje nekdanjega namestnika šefa KPK Roka Praprotnika, ki se je pred meseci zaposlil v NLB

PRO
Članki
Članki Kako lahko nepremičnine po 45. letu delajo za vas?

Mnogo Slovencev v srednjih letih ima lastne nepremičnine večje vrednosti, a prihodki največkrat ne zadoščajo njihovim željam in...