'Ne moti me, če se plače v državnih podjetjih omejijo na mojo plačo'

Čas branja: 3 min
27.01.2014  12:47
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v parlamentu odgovarjala na poslanska vprašanja

Obveščaj me o novih člankih:  

»Uspeli smo z ukrepi, ki smo jih tudi dejansko izvedli iz z njimi deloma povrnili zaupanje v našo državo. Po dolgem času je donosnost naših obveznic krepko pod petimi odstotki,« je v parlamentu povedala premierka Alenka Bratušek, ki danes odgovarja na poslanska vprašanja. Poslanca SDS Andreja Vizjaka je sicer zanimalo, kakšen bo in kdaj bo gospodarstvu in javnosti predstavljen in uveljavljen program ukrepov za zagon gospodarstva in nova delovna mesta.

bratusek-alenka06-be.1385320444.jpg.n.600px.jpg

Po besedah premierke je prioriteta vlade sanacija bančnega sistema. Pri tem je priznala, da je njena vlada »zaradi časovne stiske« nadaljevala z ukrepi Janševe vlade. »Lahko bi našli drugo rešitev,« je še povedala.

Ena od prioritet vlade je tudi razdolževanje podjetij. »Naša naloga je, da ta zakon popolnoma zaživi. Namen ni reševanje lasntnikov, ampak zaščita delovnih mest«.

Kot tretjo nalogo je Bratuškova omenila povečanje neposrednih tujih investicij. »Daleč od tega, da je davčna obremenitev največji problem, mi pravijo tuji vlagatelji,« je povedala in dodala, da so večji problem administrativne ovire.

Vizjak je premierko pozval, naj izpostavi tudi konkretne ukrepe. Bratuškova je nato izpostavila enotni dokument z ukrepi, ki bodo po njenih besedah pripomogli k boljšemu poslovnemu okolju in dvigu konkurenčnost. »Absolutno želio pomagati gospodarstvu, letos smo načrpali največ kohezijskih sredstev. Tudi to je razlog, da se naš gradbeni sektor krepi. Kljub težki finančni situaciji smo uspeli zagotoviti 500 milijonov evrov prek SID banke, tudi za obratni kapital. Ključni projekt za spodbujanje gospodarstva pa je razdolževanje podjetij. A učinki se ne poznajo čez noč,« je še dejala.

"Govorim tako, kot sem govorila v opoziciji"

Vprašanje Franca Pukšiča iz SLS je bilo povezano z objavo podatkov o deležih in vrednostih podjetij, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Od premierke je želel odgovor, ali brezkompromisno podpira javno objavo teh in drugih podatkov v zvezi s terjatvami, prenesenimi na DUTB.

»Podpiram javnost podatkov, ob dveh pogojih. Ne sme škoditi preiskavam gospodarskega kriminala in ne sme znižati premoženja na DUTB,« je odgovorila. Poudarila je tudi, da se je vlada zavezala k polni transparentnosti pri delovanju DUTB.

»Nič ne skrivamo, nikogar se ne bojimo. Delamo po tistih zakonih, ki ste jih kot bivša koalicija sprejeli. Dopolnili jih bomo z zakonodajo na področju krepitve bančnega sistema in dostopa do informacij javnega značaja,« je še povedala in dodala: »Prva sem, ki je v opoziciji govorila tako, kot govori danes«.

"Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben"

Postopki sanacije bank potekajo v skladu z zahtevami EU glede državnih pomoči in druge poti kot razlastitev lastnikov podrejenih finančnih inštrumentov po besedah Bratušek ni bilo. "Če v bankah ne bi naredili, kar smo, bi bil njihov stečaj neizogiben," je danes v DZ dejala Bratuškova.

Bratuškova je na vprašanje poslanca NSi Mateja Tonina, ali se ji zdi pravično razlastiti ljudi, ki pri upravljanju bank niso imeli nič, bodo pa ob vse svoje prihranke, odgovorila: "Ni pomembno, ali se meni zdi pošteno ali ne. Pomembno je, da so bile zadeve pravno in korektno izpeljane po vseh zahtevah, ki veljajo za državno pomoč."

Pojasnila je, kako Evropska komisija gleda na državne pomoči banki, ki ne izpolnjuje minimalnih regulatornih zahtev. Te niso dovoljene prej, dokler lastniški kapital, hibridni kapital in podrejeni dolžniški instrumenti v celoti ne prispevajo k izravnavi morebitne izgube, je pojasnila. A Tonin je odvrnil, da gre samo za priporočila in vlado pozval, da bi se morala postaviti za slovenske državljane.

Ni pa Bratuškova hotela komentirati ravnanja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), glede katere je Tonin vprašal, zakaj se nanjo prenaša med drugim tudi zdrave in tajkunske kredite. "Šele mesec dni je, odkar se je največji del poslov začel opravljati na DUTB; ne morem in ne želim presojati ustreznosti sedanjih poslovnih odločitev," je dejala.

Glede plač menedžerjev državnih podjetij

Mirko Brulc (SD) je v okviru poslanskega vprašanja spomnil, da Slovenijo te dni pretresajo visoki prejemki zlasti dveh izvršnih direktorjev v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki znašajo prek 21.500 evrov bruto. Vlada Janeza Janše je namreč z zakonom o slabi banki obšla t. i. Lahovnikov zakon, ki omejuje prejemke poslovodstev, je opozoril.

Glede na to, da se, ko gre za prejemke poslovodstev, nekaj podobnega obeta tudi po obstoječem predlogu zakona o SDH, ga je zanimalo mnenje predsednice vlade o omejitvi prejemkov poslovodstev in nadzornikov v podjetjih v neposredni ali posredni državni lasti.

Bratuškova je v odgovoru izpostavila, da predlog zakona o SDH t. i. Lahovnikovega zakona ne ukinja kar tako, temveč omogoča, da se ta ne bi uporabljal v primerih družb s celovito politiko prejemkov. Družbe v državni lasti so namreč izrazito raznolike, zato je bil namen predloga zakona omogočiti raznolikost tudi v določanju politike plač.

"Če tistim, ki bodo upravljali z našim premoženjem, ne zaupamo toliko, nimam popolnoma nobenega problema, da z amandmajem k zakonu o SDH - in prepričana sem, da bomo to koalicijsko zelo hitro uskladili - te stvari odpravimo," je zatrdila.

»Nimam nobenega problema, da se plače v podjetjih, kjer ima država delež, omeji celo na višino plače predsednika vlade,« je med drugim odgovorila. Dodajmo, Bratuškova je novembra (najnovejši podatki o plačah javnih funkcionarjev) prejela 5.462 evrov bruto.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Schroll: Dogajanje v Sloveniji v zadnjih 10 letih je nepojmljivo 47

Romuni so državno premoženje prepustili tujemu upravljavcu, za slovensko politiko ideja bržkone nesprejemljiva

FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki ASK: Židan naj bi zagotovil umik blokade UVK, če bo Mercator prodan Panviti 19

Starina Kosmova zanika vlogo Šrotove desne roke, po lastnih besedah je skrbela za oglasne prihodke in racionalizacijo na Delu

FINANCE
Članki
Članki Zoran deli: Bratuškova naj bo premierka, jaz predsednik stranke 39

"Bruselj nima pravice, da dela poskuse na državah, kot bi bili kunci, zajci," pravi ljubljanski župan in kandidat za šefa PS Zoran...

FINANCE
Članki
Članki Hočevarjeva: Vprašanja o podrobnosti posojilnih tokov niso bila zaželena 3

Ker smo dobili vtis, da je to nezaželeno, nismo spraševali, je povedala finančnica Laškega Mirjam Hočevar

FINANCE
Članki
Članki Kraljič: Slovenija iz krize ne bo izšla še vsaj leto ali dve 37

Premiki so, a vse poteka prepočasi, ugotavlja nekdanji direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič

PRO
Članki
Članki Nemci bodo delali do 67. leta

Nemška koalicija je soglasno sprejela postopen dvig upokojitvene starosti na 67 let.