Čas branja: 7 min
23.11.2013  16:06
Razkrivamo, da slovenske bolnišnice plačujejo žilne opornice do štirikrat dražje, kot so cene v tujini
Kako iz bolnišnic odtekajo milijoni

Obveščaj me o novih člankih:  

KAJ SMO BRALI TA TEDEN

Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance.

V mirne in lepo utečene posle pri nabavi žilnih opornic (stentov) v UKC Ljubljana je letos spomladi kot strela treščil nov poljski dobavitelj. Cene, ki jih je ponudil za enak material, so pokazale, da konkurence na javnih razpisih dejansko ni in da so slovenske bolnišnice glede na tujino doslej do štirikrat preplačevale to vrsto materiala. In ga še preplačujejo. Gre za milijone evrov. Zgolj pri eni vrsti medicinskega materiala.

Na nenormalno visoke cene stentov v Sloveniji nas je opozoril dobro obveščen in strokoven vir, ki pozna tudi razmere v nekaterih drugih državah. Zdi se mu nerazumljivo, zakaj nabavne službe ne poiščejo dobaviteljev v tujini in zakaj za razmetavanje denarja nihče ne odgovarja.

4-krat višje so cene žilnih opornic v Sloveniji glede na cene, ki jih imata poljski in nemški dobavitelj.

2,5 milijona evrov preveč so lani štiri slovenske bolnišnice odštele za stente, po konservativni oceni.

480 operacij zamenjave kolka bi lahko opravili za 2,5 miliona evrov.

Tuji dobavitelj zmešal štrene

Okoliščine, kako so v UKC Ljubljana prišli do poljskega dobavitelja, ki prodaja stente vrhunskega proizvajalca Abbott Vascular, niso povsem jasne. Menda so nekateri v UKCL imeli dovolj visokih cen, ki jih zaračunava domači dobavitelj Abbottovih stentov Mark Medical s 70-odstotnim tržnim deležem, podobno visoke pa so tudi cene drugih dobaviteljev drugih znamk stentov, zato so v UKC nekako mimo razpisa izvedli uvoz manjše količine iz tujine. Cena Poljakov za Abbottov stent z zdravilom - 471 evrov z DDV - je presenetila vse.

Domači po soočenju s konkurenco znižal cene, a ne povsod

Mark Medical je namreč lani in letos Abbottove stente z zdravilom po podatkih komercialnega sektorja UKCL prodajal po 977 evrov za kos, po soočenju s pravo konkurenco pa je enak stent kot Poljaki dobavil za 615 evrov, medtem ko novejšo različico tega stenta (xience xpedition) še vedno zaračunava po 977 evrov. Mimogrede, v UKC Maribor in SB Celje - kjer očitno ne vedo za ceno v ljubljanskem UKC, kaj šele za realne cene - Mark Medical te stente še vedno prodaja celo po 1.261 evrov.Drugi domači dobavitelj Kastor Medical Dental, ki zastopa proizvajalca Medtronic, pa stente v UKCL še kar prodaja po 1.263 evrov za kos, čeprav je že prej poljski dobavitelj enak stent dobavil za 453 evrov. Medtronic zastopa tudi Salus, ki te stente prodaja po 1.055 evrov.

primerjavacenstentov-1384895185-jpg-o-600px.1384895229.jpg

"Stenti pač niso džins ali žemlje. Njihovi prodajni kanali so drugačni." Bojan Uran, vodja komerciale v UKC Ljubljana

Koliko mečejo skozi okno

V vseh štirih bolnišnicah, kjer se ukvarjajo z interventno kardiologijo, zdravijo ljudi z infarktom in vstavljajo stente v zožene žile, torej v UKC Ljubljana, UKC Maribor, SB Celje in SB Nova Gorica, se pohvalijo, da so cene materiala v zadnjem letu upadle - za 10 do 40 odstotkov, odvisno od vrste. Ampak to je očitno le kaplja v morje sicer previsoke ravni cen.

Tuje bolnišnice podatkov o svojih nabavnih cenah ne dajejo. Toda poleg ponudbe poljskega dobavitelja smo dobili cene nemškega za nekatere vrste stentov. Čakamo še podatke za Švedsko. Podatki so v tabeli in kažejo, da so cene zgolj pri teh izdelkih pri nas od dva- do štirikrat višje.

Naš vir celo pravi, da je razlika še večja, saj »za Nemčijo generalno velja, da so cene stentov z zdravilom pod 200 evrov za kos, brez zdravila pa pod 100 evrov«, odvisno tudi od količine in pogajalskih sposobnosti tujih bolnišnic. A tudi če ostanemo pri konservativni številki o dvakrat preplačanih stentih: štiri bolnišnice so lani za žilne opornice ali stente odštele skupaj pet milijonov evrov, torej glede na zgornje podatke vsaj 2,5 milijona evrov preveč. Za primerjavo, to je toliko, kot stane 480 operacij zamenjave kolka.

Pa pomnožimo to s petimi in več leti, kolikor taka praksa že traja.

Se bodo pristojni le zganili?

Kdo vse je za to odgovoren, ali in kdo se je morda okoristil, ali gre tudi za korupcijo ali »zgolj« za negospodarno ravnanje z denarjem davkoplačevalcev (zavarovancev), sicer ni toliko vprašanje za novinarje, kot bi verjetno lahko bilo za policijo in davkarijo. Zagotovo pa bi moralo to zanimati direktorje in člane svetov bolnišnic, ki so že leta slepi in gluhi za dogajanje pri naročilih, ko se nabava izgovarja na zdravnike, ti pa na nabavo, cena pa prek udobno zasidranih domačih dobaviteljev vztraja v višavah. Direktor ljubljanskega UKC Simon Vrhunec in strokovna direktorica Brigita Drnovšek Olup, ki podobno kot drugi direktorji bolnišnic opisane prakse nista preprečila, se celo potegujeta za nov mandat.

Komerciala nabavi, kar naročijo zdravniki

Bojan Uran, vodja komercialnega sektorja UKCL, je bil, kot smo izvedeli, zaradi naših vprašanj užaljen. Pa nas je poleg vseh podatkov o cenah zanimalo samo to, zakaj se bolj ne potrudijo, zakaj ne poiščejo prave konkurence iz tujine, da bi se o cenah kot največji kupec stentov pri nas resno pogajali ter bi lahko v razmerah velike izgube bolnišnice prihranili znatne zneske.

Toda Uran pravi, da nabavljajo tisto, kar jim naročijo zdravniki, »nabavljamo v skladu s strokovnimi zahtevami izvajalcev«, da sicer objavljajo javne razpise na portalu EU, a so doslej dobili iz tujine le nekaj ponudb. »Pri nabavah smo vezani na prejete ponudbe. Trudimo se pridobiti najcenejše, a žal so večinoma ponudbe in dobave vezane na zastopstva v Sloveniji in nimamo (zakonskih) možnosti nabavljati neposredno od proizvajalca.« Toda, dodajmo, nabav od tujega distributerja (dobavitelja) pri nas ne prepoveduje noben zakon.

Uran še pravi: »Zdravnike in druge zaposlene vedno prosimo, naj nam posredujejo informacijo, če izvedo, da v kateri drugi državi ponujajo enake proizvode po nižji ceni, in potem se poskušamo dogovoriti za dobavo tudi pri nas. Tako nam je uspelo v zvezi s poljskim dobaviteljem.«

Uran: Stenti niso džins ali žemlje

In kako Uran komentira velike razlike pri cenah enakih žilnih opornic doma in v tujini? Po njegovem je to podobno, kot so cene BMW v Ameriki nižje kot v Evropi. Navaja tudi primer robota davinci, ki ga proizvajalec v Ameriki prodaja za okoli 950 tisoč dolarjev, v Evropi pa po okoli 1,5 milijona evrov in ga ni mogoče kupiti pri proizvajalcu.

»Pri stentih je verjetno enako. Trgi so razdeljeni. Sicer pa, ali je komu v RS uspelo pridobiti vsaj eno ponudbo za žilne opornice iz Nemčije? Stenti pač niso džins ali žemlje. Njihovi prodajni kanali so drugačni,« še pravi Bojan Uran iz UKCL. Dodajmo le, da smo neuradne podatke o cenah v tujini pridobili na Financah. Zakaj to ne uspe 73 zaposlenim v komerciali naše največje bolnišnice? In še - zakaj ni skupnega razpisa bolnišnic za te materiale? Zakaj tudi ni standardov, kakšna kakovost stentov (in drugih materialov) ter za kakšno ceno je v našem javnem zdravstvu še sprejemljiva? To smo vprašali tudi vodjo katetrskega laboratorija v UKCL Darka Zormana, več o pogovoru z njim na dnu članka.

Odzivi dobaviteljev

Mark Medical: Doslej smo prodajali samo najnovejše

Direktor podjetja Mark Medical iz Sežane Aleš Nanut priznava, da cene stentov DES (z zdravilom) v EU v zadnjih štirih letih izrazito upadajo zaradi večje konkurence, ekonomske krize in racionalizacije javnih sredstev, cene so od 200 do več kot 1.500 evrov za kos, zniževanju pa »posamezne države sledijo z različnim tempom«. Opozarja pa na različne generacije Abbottovih žilnih opornic.

»V Nemčiji in na Poljskem, ki sta poleg Velike Britanije cenovno najnižji državi, Abbott Vascular trži izključno xience pro, in ne zadnje generacije xience xpedition. V Sloveniji smo do aprila 2013 prodajali samo xpedition, zato neposredna primerjava cen s Poljsko in Nemčijo ni primerna,« pravi Nanut. In dodaja, da so nato »na pobudo stroke in uprave UKCL v delovno prakso vrnili xience V, po ceni, ki je primerljiva s Poljsko. Ta trenutek je xience V cenovno najugodnejši stent z zdravilom v Sloveniji.« Nanut še pravi, da so v zadnjih dveh letih sponzorirali izobraževanje 25 interventnih kardiologov v Sloveniji.

Ob takem odgovoru se lahko le še začudimo, kako da je za bolnike v Nemčiji in na Poljskem dovolj dobra prva generacija stentov z zdravilom, za slovenske pa samo najnovejša za visoko ceno. Če si Nemčija česa takega ne privošči, pa je veliko bogatejša, kako si lahko mi?

Povejmo še, da je Mark Medical v večinski lasti istoimenskega podjetja iz Gorice v Italiji, ta pa je v lasti finančnega holdinga KB1909 zamejskih Slovencev, ki je med drugim tudi lastnik Mladine. Slovenski Mark Medical je imel lani ob 17,6 milijona evrov prihodkov 480 tisoč evrov dobička. Družba je ena največjih dobaviteljev slovenskim bolnišnicam, v desetih letih jim je prodala za 167 milijonov evrov medicinskega materiala, največ v UKC Ljubljana - za 69 milijonov evrov, in UKC Maribor - za 13 milijonov.

Salus: Cene nam določa proizvajalec

Direktor Salusa Miha Lavrič pojasnjuje, da Salus prodaja stente Medtronica prek razpisa eni bolnišnici in da niso ekskluzivni distributer. O visokih cenah pa: »Prodajna cena v Sloveniji je oblikovana glede na nabavno ceno, ki jo določi naš poslovni partner in vključuje tudi stroške distribucije, ki pa ne vplivajo bistveno na končno prodajno ceno. Ne razpolagamo s podatki o cenah stentov na posameznih trgih v okviru držav EU.« Lavrič še pravi, da Salus opravlja pri žilnih opornicah samo distribucijo; pogodba z Medtronicom ne vključuje nobene promocije, sami niti niso v stikih z zdravniki in jih »ne sponzoriramo na noben način«.

Pri drugem dobavitelju, to je Kastor dental medical v lasti Marka Rotterja in Metke Breskvar Rotter, so bolj zadržani, češ da po pogodbi z Medtronicom o izdelkih ne morejo govoriti.

Darko Zorman, predstojnik katetrskega laboratorija UKCL

zorko-darko5-ih.1384894193.jpg.o.600px.jpg

Foto: Irena Herak

Kako potekata odločanje o vrsti stentov in proizvajalcih ter nabava?

Po javnem razpisu. Mi naročimo, tega ne želimo prepustiti komerciali. Delamo pod sevanjem, zato želimo material, ki mu zaupamo in s katerim je malo zapletov. Imamo starejše bolnike s kalciniranimi žilami, tudi mlajše in rizične, ki jim novejša tehnologija omogoča, da jim ne zapiramo vrat za zdravljenje v prihodnosti. Napredek pri materialih v kardiologiji je zelo hiter.

Konkurence na razpisu ni. Prijavijo se ekskluzivni zastopniki, ki lahko postavijo kakršnokoli ceno.

To ni naša stvar. Mi želimo najboljši material.

Kot predstojnika vas verjetno mora zanimati tudi cena, poleg kakovosti?

Pustite mene s ceno. Jaz nisem pripuščen k temu odločanju. To je stvar komerciale.

Pa veste, kakšne so cene v tujini, vas je kaj stisnilo, da je poljski dobavitelj ponudil stente po 450, domači pa jih prodaja po 970?

Takole se pa ne grem, saj nisem na zaslišanju. Hotel sem vam povedati strokovno, da ne bi nasedali na provokacije vaših virov. Poljske firme ne poznam, ponujali so prejšnjo generacijo stentov. Ko pride nova tehnologija, cene prejšnje upadejo.

Največ uporabljate Abbottove stente, ki imajo v UKCL okoli 70-odstotni tržni delež. Ali zastopniki kaj hodijo k vam?

Seveda. Ob kaki reklamaciji je to tudi njihova dolžnost. Prikazujejo nove študije, nove generacije izdelkov. Cenimo, da ponujajo servis in edukacijo. Tudi na svetovnem trgu prevladuje Abbott.

Koliko pa Abbott nameni za izobraževanje vaših zdravnikov? Ste šli na njegove stroške kam tudi vi?

Verjetno namenijo kar veliko. In tudi jaz sem šel, nazadnje letos. Edukacijo vodi industrija, priznajmo. UKCL 20 let ni nikogar poslal. Leta 2007 sem celo moral tisoč evrov davka plačati, čeprav sem šel na kongres na delovni nalog UKCL; ta ni imel denarja, podpisal pa je pogodbo o sponzorstvu z Johnsonom.

Zakaj ne naredite štiri bolnišnice skupnega razpisa za stente, dobavitelji bi tako težje narekovali cene?

Verjetno bi bilo smiselno, ampak za tak razpis bi bilo treba veliko strokovnega znanja. Je pa vprašanje, kako bi zdravniki to doživljali, kot poseg v avtonomnost.

Direktor bolnišnice v Šempetru Darko Žiberna opozarja, da »nimamo standardiziranih materialov glede kakovosti in cene za uporabo v javnem zdravstvu, strokovne smernice pa dopuščajo zelo širok razpon uporabe«. Vi ste vodilni v stroki, zakaj ni standardov?

Mi napišemo strokovne zahteve v razpisne pogoje. Smernice so skozi to, kar kupimo na javnem razpisu.

Avtorici: Andreja Rednak, Lucija B. Petavs



FINANCE
Prenesite si posebno prilogo Davki, dolgovi in terjatve

V njej pišemo o tem, kaj bodo preverjali davčni inšpektorji, kako dobi država podatke iz tujine in seveda tudi o tem, kako ukrepati ob...

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kako dolgo bosta bencin in dizel še stala okrogel evro? 4

Ministrstvo za finance je sprva preprečevalo zdrs cene litra dizla in bencina pod evro, nato pa preprečilo rast nad evro. Kako dolgo še?

FINANCE
Komu in za koliko so v NLB že znižali plače: sledijo velika odpuščanja?

Lahko zaradi poslabšanja gospodarske slike pričakujemo nova pogajanja za ceno srbske Komercijalne banke in ali je že kakšna sprememba...

FINANCE
Times: znanost postaja jasna – zaprtje držav ni več pravo zdravilo 168

Vrhunska znanstvenika opozarjata, da zaradi korone ni potrebe po politični odločitvi o nadzoru ljudi in sledenju državljanom

FINANCE
Kakšen je predlog za Kurzarbeit, vsakemu polnoletnemu vavčer za dopustovanje v Sloveniji! 11

Kaj še pride v novi sveženj pomoči za ublažitev posledic epidemije zaradi koronavirusa, kdaj bo pred poslanci