Čufer : S sprejetjem zakona o bančništvu ne bo težav

Čas branja: 2 min
15.10.2013  16:01
Finančni minister meni, da kljub burnemu odzivu nekaterih interesnih skupin s sprejemanjem novele ne bo težav; hiter sprejem zakon pričakuje tudi šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem

cufer-uros18-be.1369858473.jpg.o.240px.jpg

"Zakon bo šel naprej, kot je bil sprejet na vladi, in pričakujem, da bo tak tudi sprejet," je po današnji razpravi finančnih ministrov v Bruslju dejal finančni minister Uroš Čufer (na sliki).

Spomnimo, novelo zakona, s katero bo Slovenija v svojo zakonodajo prenesla evropska pravila o reševanju bank z državnimi pomočmi, ki veljajo od 1. avgusta, je vlada potrdila prejšnji teden in je pred obravnavo v Državnem zboru (DZ).

Zakon je sprožil buren odziv malih delničarjev, imetnikov podrejenih in hibridnih obveznic, a - kot napisano - Čufer meni, da bo novela vseeno sprejeta.

'Ustavna presoja ne bo problem'

Zakonu preti ustavna presoja, a Čufer tudi v tem primeru problemov ne pričakuje.

Tudi v primeru zahteve po ustavni presoji zakona o bančništvu minister zapletov ne pričakuje. "Mislim, da je to zdaj standard v Evropi, in mislim, da tukaj ne bi smelo biti nobenega problema," je izpostavil.

'Debata o podrejenem dolgu zaključena'

Nasprotniki predloga opozarjajo, da vlada s tem "retroaktivno posega v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic", da lahko ima takšna ureditev nepopravljivo škodo za celoten finančni sektor ter da bodo uporabili vsa razpoložljiva sredstva za zaščito svojih interesov.

Minister Čufer na to odgovarja, da je bilo vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije, ki veljajo od 1. avgusta. "Tako da je ta debata popolnoma zaključena," je poudaril minister ob odhodu z današnjega zasedanja v Luksemburgu.

Dijsselbloem pričakuje hiter sprejem zakonodaje v Sloveniji

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je danes povedal, da je še veliko članic, ki še nimajo ustrezne zakonodaje, ter izrazil pričakovanje, da bo Slovenija to uredila hitro. Nizozemska in Nemčija sta to na primer že uredili.

O tem, koliko bi lahko zbrali z uporabo mehanizma bail in v primeru reševanja slovenskih bank, Čufer danes ni želel govoriti.

O čem so razpravljali prvi finančniki EU

Finančni ministri so sicer danes razpravljali o bančni uniji, ki je trenutno osredotočena na pripravo enotnega sistema za urejeno likvidacijo in sanacijo bank s čim manjšo obremenitvijo davkoplačevalcev in gospodarstva.

Eno osrednjih vprašanj je vzpostavljanje in delovanje nacionalnih skladov za reševanje, ki naj bi bili nato pozneje nekako povezani v skupen evropski sklad. Ti skladi naj bi se napajali iz prispevkov finančnega sektorja.

Nacionalni skladi naj bi v desetih letih po vzpostavitvi vsebovali 0,8 odstotka kritih vlog vseh kreditnih institucij, ki delujejo v državi; polnili naj bi se z letnimi prispevki bank, sorazmerno z njihovimi obveznostmi in profili tveganja.

Na vprašanja o pripravah slovenskega sklada za reševanje je minister Čufer danes odgovoril zgolj: "Mi za zdaj to razpravo predvsem spremljamo, drugače pa neke vrste sklad za reševanje bank imamo v obliki slabe banke." Za pogovor o podrobnostih pa je za zdaj po njegovih besedah "zelo prezgodaj".

Banke se bodo morale najprej poskusiti rešiti same

Temeljno načelo reševanja bank bo, da bodo morale banke, ki se bodo slabo odrezale na sistematskem pregledu prihodnje leto najprej poskušati poiskati zasebne rešitve, šele nato pride na vrsto državna pomoč in v skrajnem primeru evropska pomoč.

Od 1. avgusta veljajo nova evropska pravila o državnih pomočeh, po katerih je pred vsako javno reševalno akcijo banke obvezen bail in - to je mehanizem, ki določa, da morajo k reševanju bank prispevati tudi delničarji, podrejeni in nadrejeni upniki ter nezavarovani varčevalci.

Čufer bi za druge evropske banke enako stroge stresne teste

Še eno ključno vprašanje v razpravi o bančni uniji je metodologija, po kateri bodo prihodnje leto izvedli pregled 130 sistemskih evropskih bank. Metodologija za zdaj ni znana, Slovenija pa je že večkrat izrazila željo, da bi bili testi za vse banke enako strogi, kot so testi za slovenske banke.

"Ti testi, ki se zdaj pripravljajo na evropski ravni, so še v fazi priprav, tako da težko komentiram. Pričakujem pa, da bodo testi, ki jih pri nas pripravljamo, taki, da bodo ustrezali vsem pogojem Evropske centralne banke," je o tem danes dejal Čufer.

Na vprašanje, ali je že znano, ali bo morala Slovenija prihodnje leto skozi celoten postopek evropskega pregleda, čeprav bo celovit pregled slovenskih bank opravila že prej, je minister danes odgovoril: "To bomo videli potem, ko bodo stresni testi končani. Takrat se bomo pogovarjali, kako naprej."

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Član ECB rezultate stresnih testov pričakuje decembra 13

"Slovenske oblasti so mi posredovale zgolj časovni okvir. Ali bo Slovenija potrebovala pomoč, še ne vem," pravi član izvršilnega...

FINANCE
Članki
Članki (intervju) Ne odlašajte s slabitvami!

Ameriški ekonomist Joseph Quinlan

FINANCE
Članki
Članki Evroskupina z različnimi pogledi na drugi steber bančne unije

Pritisk je velik, saj bi moral biti dogovor dosežen do konca leta. Danes se to verjetno ne bo zgodilo

FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Ni fer, da za obresti plačujemo več kot Nemčija. Ni fer! 129

Saga o Lukšičevih 1,4 milijarde evrov se nadaljuje...

FINANCE
Članki
Članki Evroskupina z različnimi pogledi na drugi steber bančne unije

Pritisk je velik, saj bi moral biti dogovor dosežen do konca leta.

FINANCE
Članki
Članki Evroskupina z različnimi pogledi na drugi steber bančne unije

Pritisk je velik, saj bi moral biti dogovor dosežen do konca leta.

FINANCE
Članki
Članki Jazbec: To ni model za reševanje ostalih bank! 26

Stroške likvidacije bodo nosili najprej lastniki, nato lastniki vseh podrejenih instrumentov. Navadni upniki vseh vrst pa ne bodo nosili...

PRO
Članki
Članki Izgorelost poleg depresije postaja ena najpomembnejših bolezni 21. stoletja

Značilnosti sodobnega življenja so kup vsakodnevnih obveznosti doma in v službi ter nenehna stiska s časom, ki ga za počitek in...