Komentar

Dve desetletji demokratičnega socializma, 2. del

Čas branja: 4 min
10.10.2013  10:02
Od kod sploh "demokratični" v tem našem "socializmu"?

V prvem delu te kolumne sem trdil, da današnjo sistemsko ureditev v Sloveniji še najbolje lahko opišemo z izrazom »demokratični socializem«. Tisti, ki prav v več socializma vidijo rešitev, so se seveda odzvali z ogorčenjem.

A glej ga zlomka, le nekaj dni po objavi kolumne je izšlo tudi poročilo ekonomske svobode sveta 2013, ki je Slovenijo med 152 državami, kot najslabšo med članicami EU, uvrstilo na 97. mesto. O tem ste v medijih morda celo kaj prebrali. Ampak ali ste vedeli, da ima omenjeni indeks 5 splošnih kategorij, ena od katerih je obseg države, in da je Slovenija v tej kategoriji zdrsnila celo na osupljivo 142. mesto? Tega ne poudarjam le zato, ker sta nas prehitela celo Iran in Tadžikistan, ali zato, ker nas to postavlja ob bok socialistični Venezueli (na 140. mestu), ampak zato, ker sem prav na postavki izjemnega primeža države v gospodarstvu, utemeljil tezo, da Slovenija socializma ni nikoli zares zapustila.

Opažam, da se pogosto ustvarja vtis, da smo vsaj v teoriji vstopili v tržni sistem, a to ne drži. Že po definiciji je naš sistem mešano gospodarstvo. Debatirati je moč le o tem, h kateremu modelu (planskemu ali tržnemu) ta »mešanica« teži. A če smo ravno povedali, da je Slovenija po obsegu države (kar se nanaša na državni in paradržavni aparat, državno lastništvo, davščine...) v samem svetovnem vrhu, potem o tem, da je v ekonomskem pogledu mnogo bližje kakšni socialistični ljudski republiki kot pa razvitemu svobodnemu gospodarstvu, ne bi smelo biti nobenega dvoma.

Morda se sprašujete: »od kod pa potem sploh 'demokratični' v tem našem socializmu?«

Tudi meni se je izraz sprva zdel precejšen oksimoron. Razlog se skriva v dveh različnih razumevanjih pojma demokracija. Prvi način predpostavlja družbo, kjer so posameznikove svoboščine omejene (le) s svoboščinami drugih posameznikov. Ideal takšne demokracije je, da kolikor je le možno, vsak svobodno odloča zase. Druga interpretacija demokracije pa demokracijo postavlja v vlogo mehanizma nadvlade večine nad manjšino. Ideal je torej, da ima večina prav. Vedno. Tudi, ko nima.

V tej demokraciji drugega tipa torej težimo k temu, da vsi soodločamo o vsem. Če zadevo pripeljemo do absurda -- bomo na koncu večera glasovali, kdo bo šel s kom v posteljo?! -- je hitro jasno, da je takšno razumevanje demokracije degradacija pojma samega iz branika svobode posameznika v njenega uničevalca.

A manj jasno to postane, ko govorimo o vlogi države v gospodarstvu, o regulacijah, o tako imenovani socialni državi, o diskriminaciji ipd. Tam kar naenkrat postane sprejemljivo, da večina »demokratično« izglasuje odvzetje svoboščin manjšini. Še huje pa je, da na koncu tega sploh ne počne glas večine. To počne tistih nekaj politikov, ki so z raznimi predvolilnimi bombončki podkupili volivce in zdaj v imenu vseh nas odločajo kako bomo, na primer, z davkoplačevalskim denarjem reševali kakšen nasedel državni kolhoz (pardon, podjetje).

Ne želim biti prevelik pesimist. Že to, da me med pisanjem teh vrstic ne pospravi kakšna tajna policija, kaže, da vsaj nekaj politične svobode, če že ekonomske ne, v Sloveniji vendarle je. A kot član mlade generacije, ki zmajajočih glav gleda ene in iste obraze, ki se v slovenski politiki leta in leta selijo iz funkcije na funkcijo, iz stranke v stranko, moram vseeno tudi tukaj podvomiti v učinkovitost sistema. Ste se kdaj vprašali koliko vaš glas na volitvah sploh šteje? Veste, da lahko v zdaj določenih pogojih demokratično odločate le o zelo majhnem številu tistih, ki dejansko kandidirajo? Na vsakih državnozborskih volitvah je okoli 1500 kandidatov. Volivec izbira med petnajst do dvajsetimi. Kdaj boste na glas zahtevali pravico do svobodne izbire svojega predstavnika?

Ekonomsko polsocialistični, politično poldemokratični, psihološko polracionalni!

S tem zadnjim sem morda še prizanesljiv. Skoraj dnevno berem in poslušam neumnosti, ki ne zdržijo nobene trezne presoje. Tako sem pred kratkim v Delu naletel na kolumno z naslovom »Brezplačnost - pot v boljšo družbo 21. stoletja«. V njej beremo, kako je perspektiva za sodobno družbo, da gre v smeri ureditve, kjer bo vse, kar je ključnega, zastonj. Fino, kajne? Samo ena podrobnost me muči. Nič ni zastonj, ali »ni zastonj kosila,« kot je pred desetletji slavno izjavil Milton Friedman. Vse nekdo plača in ko se nekaj ponuja »zastonj«, najpogosteje pomeni, da boste to (pre)plačali prek vedno številčnejših dajatev državi.

Nekaj dni pred tem je do mene prvič zaokrožila peticija Radia Študent, v kateri že tako neupravičeno privilegirana kasta študentskih funkcionarjev (oziroma zaposlenih v njihovi mreži - recimo jim študentski aktivisti) »ZAHTEVA« (!), več sredstev za svoje delovanje, kljub temu da svoje delovanje že sedaj vršijo na davkoplačevalske stroške. Zdaj pa arogantno zahtevajo še več, ker je v javnem interesu, kajpak. Ne razumem. Kdo jim je kaj dolžen? Jaz kot študent ne bi zanje dal niti centa. A oni zahtevajo. In zdaj naj oblast državljanom s silo uzame iz žepov zato, da si bodo lahko tisti, ki ZAHTEVAJO, še naprej kratili urice z nečim česar očitno potrošniki nočemo (v nasprotnem primeru bi se preživeli na trgu)? Osupljivo.

Če pa sem že pri iracionalnosti in osupljivem, naj se vrnem k demokratičnemu socializmu. Tudi zapise iniciative, ki nosi to ime prebiram in ne morem si kaj, da ne bi opazil, da svoj način komunikacije nemalokrat približajo -- k sreči bolj pozabljenim -- ideološkim kolegom nacionalsocialistom. No, vi presodite, morda se zdi samo meni. Prvi pravijo: »En svet, eno okolje, en boj! Za demokratični socializem!«. Drugi pa so nekoč skandirali: »Ein Volk, ein Reich, ein Führer. Für Deutschland!«

Normalizacija

Frédéric Bastiat je v svojem klasičnem delu Zakon zapisal:

»V naravi ljudi je, da se uprejo krivici katere žrtve so. Ko torej zakon organizira plenjenje v prid razredom, ki pišejo zakon, si vsi razredi, ki ji ti plenijo, na miren ali revolucionaren način prizadevajo, da bi nekako začeli sodelovati pri sestavljanju zakonov. Ko si ti razredi tako prizadevajo za svoje politične pravice, si lahko [...] naložijo dva precej različna cilja: ali hočejo doseči, da bi se uzakonjeno plenjenje prenehalo, ali pa težijo k temu, da bi bili v njem udeleženi.«

Skrbi me, da se v Sloveniji ne moremo otresti druge izbire: želje, da bi bili v plenjenju udeleženi vsi. Da bi vsi imeli priložnost pleniti. Ta zabloda ni prisotna le v socializmu slovenskega gospodarstva. Je v mentaliteti, ki jo srečamo na vsakem koraku in ki nas vse skupaj vleče v blato. V letu 2014 nas kot državo čakajo še hujši izzivi kot letos. Čas bi bil, da najdemo modrost in izberemo prvo možnost. Da namesto plenjenja začnemo trgovati. Da namesto kršenja pravic en drugega, začnemo te spoštovati. Da si namesto o preživetih idejah propadlih režimov, drznemo sanjati o boljši in svobodnejši državi.

Rok Novak je diplomirani anglist, strokovni direktor Inštituta Libertas in nacionalni koordinator mednarodne nevladne organizacije European Students For Liberty.

Preberite tudi:

12.09.2013

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kdo je kdo? Tako so se in se še bodo premešali igralci na našem bančnem trgu 1

Število bank se bo še zmanjševalo, država in politiki bodo v teh vse manj pomembni: kaj to pomeni za bančne komitente in pri kom se...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Med nadzorom dela na črno našli tudi kriptozaslužkarja

Finančna uprava je lani izrekla za šest milijonov evrov glob na področju dela in zaposlovanja na črno

FINANCE
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

Slovenski nepremičninski trg pod lupo Banke Slovenije

FINANCE
Slovenski paradoks: nočemo tujcev, dajemo jim pa vse več denarja paziti 1

Če zasebne banke pokleknejo, bog ne daj, imajo politiki še vedno možnost kupiti katero od teh. »Pod ceno«.

FINANCE
Kako bi ameriške banke danes preživele osemodstotni upad BDP

Fed je objavil prve rezultate stresnih testov 2019: izhodišče za najbolj pesimistični scenarij sta bila poleg upada BDP med drugimi še...

TOP JOB
Delavci
TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Moč skritih vplivnežev na delovnem mestu 1

Skriti vplivneži navadno niso najbolj zavzeti in produktivni zaposleni, saj so največkrat preobremenjeni z reševanjem težav in učenjem...

PRO
Članki
Članki Slovenska fintech disrupcija: Platforma za instantne nakupe na obroke v poslovalnicah in na spletu

Alternativne metode plačevanja so se na trgu pojavile predvsem kot odgovor na drugačne potrebe kupcev, ki pri nakupih iščejo hitrejše,...

SUBV
Članki
Članki Podjetja lahko za energetske obnove dobijo subvencijo

S subvencijo je mogoče pokriti do petino upravičenih stroškov, dobiti pa je mogoče tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero

MANAGER
Manager
Manager Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju 2

Organizator športnega turizma Miran Ferk, od septembra tudi najemnik hotelov Arena, Bolfenk in Videc, je poskrbel za okoli 10 tisoč...

FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo 4

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...