Erste bi NLB, OTP pa NKBM. Je verjetno?

Čas branja: 4 min
07.07.2013  16:00
Morebitni tuji kupci imajo pomembno prednost: čas dela zanje

KAJ SMO BRALI TA TEDEN

Še enkrat objavljamo enega od najbolj branih člankov tega tedna, ki smo jih objavili v časniku Finance. Članek je bil objavljen dan pred državnim praznikom.

Avstrijsko Erste Bank zanima NLB, madžarsko OTP pa NKBM, je zaokrožilo te dni. Kolikšna je verjetnost, da največji slovenski banki tokrat dejansko preideta iz državnega lastništva, in za kakšno ceno? Sta Erste, ki jo je reševala država, in OTP sploh v kondiciji za prevzem?

2.1372615636.jpg

»Najprej je treba vedeti, da nihče ne bo kupil neočiščenih NLB in NKBM. Erste Bank, ki se bo komaj sama izvila iz državne pomoči, zagotovo ne bo kupila mačka v žaklju in si potencialno nakopala nove težave. Bo pa verjetno prihodnje leto že sposobna narediti kakšen prevzem. Hkrati je OTP javno nakazala interes za Slovenijo,« pravi analitik Andraž Grahek. Kakršnekoli spremembe letos se mu nikakor ne zdijo možne, zlasti ne na strani NLB in NKBM.

Viri: Avstrijci čakajo, cene upadajo

V Erste Bank sicer razmišljajo o morebitnem kapitalskem vstopu v NLB, vendar formalno niso naredili ničesar, trdijo naši neuradni viri. Uradni viri pa so skopi. Z dunajske centrale Erste Bank so nas napotili na njihovo celovško enoto Kärn-tner Sparkasse, ki je v bančni skupini pristojna za poslovanje v Sloveniji. V Celovcu so nam zatrdili, da se tako Erste Bank kot tudi Kärntner Sparkasse ne nameravata širiti po Sloveniji, niti z nakupom deleža NLB niti s prevzemi drugih bank. Enako pa so nam zatrdili v njihovi slovenski hčeri, banki Sparkasse. Pravijo, da se ne zanimajo za sodelovanje pri privatizaciji katere od slovenskih bank, poleg tega pa ne moremo pričakovati, da bi se pri nas širili s prevzemi. Naši neuradni viri poudarjajo, da se pristojnim v Erste Bank ne mudi, ker menijo, da se lahko cena NLB v prihodnje samo še zniža.

grahek-andraz8-ih.1372615491.jpg.o.600px.jpg
"Leta 2014 bo Erste Bank lahko razmišljala o širjenju. A povsem nejasno je, kakšna bo takrat NLB. Erste mačka v žaklju zagotovo ne bo kupila." Andraž Grahek, samostojni analitik

Erste začenja nov zagon

Po Grahkovi oceni bo Erste izmed avstrijskih bank, ki so prejele državno pomoč, edina prihodnje leto že v kondiciji za manjši prevzem. »Erste je po več letih končno sanirala naložbo v Romuniji. Banko BCR je kupila po zelo visoki ceni, a je morala v krizi skoraj vse odpisati in še dokapitalizirati. Umika se iz Ukrajine, ki ne kaže ambicij za vstop v EU in kjer ima okoli dva odstotka trga. Hkrati bo Erste še letos poplačala participacijski kapital, ki so ga vplačali avstrijska država in drugi vlagatelji. To se bo predvidoma zgodilo v tretjem četrtletju, ko bo banka za ta namen izdala nove delnice.« Erste je zdaj navzoča v Sloveniji prek Sparkasse (2,4 odstotka trga), precej močnejša pa je na Češkem, Slovaškem in Hrvaškem, kjer ima več kot desetino trga, ter na Madžarskem in v Srbiji.

Madžarska OTP (njen večji lastnik je naftna družba Mol) je kapitalsko močna univerzalna banka. Navzoča je v Bolgariji (DSK Bank), na Hrvaškem, v Romuniji, Srbiji, na Slovaškem, v Ukrajini, Rusiji in Črni gori. Pri nas se stvari dodatno zapletajo zaradi ustanovitve slabe banke.

simnic-matej1-be.1372615491.jpg.o.600px.jpg
"Davkoplačevalci lahko pozabimo na vračilo sredstev, ki so bila vplačana v NLB. Nujno je treba gledati le učinek, ki bi ga imel strateški lastnik na banko in s tem na gospodarstvo." Matej Šimnic, Alta Invest

NLB želi preveč?

Po prvotnih napovedih bi moral v petek steči prenos prvega večjega svežnja slabih terjatev iz NLB na državno Družbo za upravljanje terjatev bank

(DUTB), a se to ni zgodilo. Iz DUTB so sporočili: »Pogodba za prenos terjatev je pripravljena, ker pa vrednosti prenosa niso v skladu s pričakovanji evropske komisije, še ni podpisana.« Razkrili so še, da so usmeritve, ki so jih v petek prejeli od direktorata evropske komisije za konkurenčnost, »precej omejujoče v zvezi s tem, kaj je mogoče storiti, da ne bi tvegali kršitev zahtev o državni pomoči«. Po domače: NLB zahteva preveč za terjatve oziroma terjatve so vredne manj, kot jih vrednoti NLB.

Neznanke v zvezi z dokapitalizacijo

V prvem svežnju je NLB želela na DUTB prenesti za 1,3 milijarde evrov bruto terjatev do podjetij v stečaju oziroma za 700 milijonov evrov neto, upoštevajoč že narejene oslabitve in rezervacije. V drugem svežnju bi prenesla še 600 milijonov evrov bruto, torej skupaj za skoraj dve milijardi bruto.

A danes oziroma jutri bo iz NLB na DUTB - tako je vsaj v petek napovedala premierka Alenka Bratušek - dejansko prenesen prvi sveženj, vreden vsega sto milijonov evrov. Ta sveženj bo iz NLB prenesen po tržni ceni in ne potrebuje soglasja Bruslja, je dejala. Tako še vedno ni jasno, koliko slabih posojil bo sploh prenesenih iz NLB (vseh slabih posojil je konec leta 2012 skupina imela kar za 3,7 milijarde evrov ali 28,2 odstotka vseh posojil), po kakšni ceni in kakšen bo portfelj po prenosu (bo banki res ostalo manj kot deset odstotkov slabih posojil?).

Takoj po prenosu na DUTB naj bi sledila državna dokapitalizacija NLB v višini pol milijarde evrov. To verjetno ne bo že julija, kot je pred časom napovedal prvi človek NLB Janko Medja. Prav tako še ni gotovo, kdaj bo Bruselj potrdil program prestrukturiranja, torej strategijo NLB (napovedano je bilo do konca junija).

Bosta NLB in NKBM sploh naprodaj?

Kaj bo država z NLB in NKBM po dokapitalizacijah, ni jasno. Poznavalci dvomijo, da bi prodajo pospešila zdajšnja vlada Alenke Bratušek pred iskanjem zaupnice prihodnje leto. Gre za dvorezno potezo, menijo, prodajo bi sprožili le, če bi to izrecno zahteval Bruselj.

Koliko bomo izgubili davkoplačevalci?

»O prevzemni ceni za NLB in NKBM je izredno težko govoriti, znanih je premalo dejstev,« pravi Grahek. Ni jasno, kako bosta banki ob prodaji videti, kolikšna bo njuna knjigovodska vrednost, kaj bo z njuno dobičkonosnostjo. Obe banki se bosta morali skrčiti, umakniti iz vrste dejavnosti in s trgov. Programa prestrukturiranja sta še v presoji Bruslja, ni še znana cena, po kateri bosta tekli novi državni dokapitalizaciji NLB in NKBM. »Zagotovo pa prevzema ne bi šla prek knjigovodske vrednosti,« meni Grahek.

»Lahko rečemo, da lahko davkoplačevalci pozabimo na neposredno vračilo sredstev, ki so bila v zadnjih letih vplačana v NLB, in je nujno treba gledati učinek, ki bi ga dolgoročno imel morebiten strateški lastnik na največjo banko oziroma s tem na gospodarstvo,« komentira analitik Alte Invest Matej Šimnic.

Le primer NKBM: tržna kapitalizacija celotne NKBM, torej vrednost, upoštevajoč borzni tečaj delnice, je zdaj 71,6 milijona evrov. Davkoplačevalci pa bomo vanjo v kratkem vložili 400 milijonov evrov.

Borut Hočevar in Monika Weiss

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager (intervju) Petra Belina, Logout: Za zaposlene je najbolj stresno, da so stalno dosegljivi, da se čutijo zavezane nemudoma odzvati

Med najstniki jih je največ zasvojenih z videoigrami, ugotavlja Petra Belina iz centra za pomoč pri čezmerni rabi interneta Logout. Tako...

MANAGER
Manager
Manager Digitalna zasvojenost: Kako globoko smo že zabredli? Kaj kažejo raziskave za Slovenijo? 1

Svetovna zdravstvena organizacija je junija zasvojenost z video­igrami prepoznala kot psihično motnjo. A problem je veliko širši, tudi...

FINANCE
Podjetja, kaj vam je storiti, ko valute podivjajo? 1

Upad vrednosti turške lire in ruskega rublja povzroča nejevoljo nezavarovanih izvoznikov, znižanje vrednosti evra glede na dolar in...

FINANCE
Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?

Zaradi upočasnitve gospodarske rasti, upadajočih trgov in škandala okrog cepiva za dojenčke na Kitajskem narašča nezadovoljstvo

DRAŽBE
Članki
Članki Katere so najdražje hrvaške nepremičnine na dražbah in kako so povezane s Slovenci

Skoraj devet hektarjev veliko zemljišče v Savudriji je na tretji dražbi naprodaj za 3,3 milijona evrov, kar je polovica cene na...

IKT
Članki
Članki Saj ni res, pa je – Intel je razkril novo varnostno ranljivost 2

Poimenovali so jo Foreshadow in je podobna tisti z imenom Spectre, varnostni strokovnjaki pa znova skoraj panično svarijo pred resnimi...

PRO
Članki
Članki Izgorelost poleg depresije postaja ena najpomembnejših bolezni 21. stoletja

Značilnosti sodobnega življenja so kup vsakodnevnih obveznosti doma in v službi ter nenehna stiska s časom, ki ga za počitek in...

FINANCE
Če subvencioniramo Teslo, ali v blaginji za vse enako subvencioniramo tudi električne vozičke za starejše

Socialni paradoks: kaj je večji luksuz v državi, kjer politika proklamira družbeno enakost in dostojno življenje – električni avto...

FINANCE
Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.? 7

Kaj so o normiranih espejih govorile stranke, ki naj bi sestavljale novo vlado