Kako je piškotna direktiva usekala po Viniju

Čas branja: 4 min
19.06.2013  22:30
- 96 % so po uveljavi piškotne direktive upadli prikazi na »gospodinjski« spletni strani podjetnika Damjana Cilenška Vinija

Mali podjetnik Damjan Cilenšek Vini ima dve spletni mesti, internetmojster.com in mojirecepti.com. Prvo uporabljajo izkušeni spletni razvijalci, ki poznajo internetna pravila. Drugo gospodinje, ki iščejo recepte in se jim ne sanja, da piškoti, po katerih jih sprašujejo na strani, nimajo recepta. Kako se Cilenšku pozna uvedba piškotne direktive in kaj lahko stori?

Ob začetku veljavnosti direktive o piškotkih se prikazi na spletni strani za računalniške mačke niso prav nič poznali. Prikazi na »gospodinjski« spletni strani pa so upadli za 96 odstotkov. To ne pomeni, da so gospodinje manj klikale po receptih. Ampak jih, ker niso želele potrditi obvestila o sprejetju piškotkov, spletna analitika ni zaznala. To pa, poenostavljeno, pomeni, da za oglaševalce na tej strani pomeni, kot da obiska sploh ni bilo.

cilensek-damjan15-sb.jpg.o.600px.jpg
- 96 % so po uveljavi piškotne direktive upadli prikazi na »gospodinjski« spletni strani podjetnika Damjana Cilenška Vinija.

Koliko je izgubil Cilenšek?

»Izpada prihodka od oglaševalcev, ki so moj edini vir zaslužka, še ne znam natančno izračunati. Te dni na srečo nisem imel naročenih kampanj iz slovenskih agencij, potem tudi zanje ne bi mogel uresničiti naročenih prikazov. Z oglasi AdSense sicer na dan zaslužim od 10 do 20 evrov, v nedeljo pa sem le 50 centov,« razlaga Cilenšek. Če njegove uporabnice ne bodo potrdile piškotkov, to na mesečni ravni pomeni od 300 do 600 evrov manj prihodkov.

In zdaj? »Ne vem. Oglaševalci niso še ničesar rekli. Tudi druge ideje za prihodke trenutno še nimam,« pravi.

Smo bolj papeški od papeža?

Evropska direktiva o uporabi internetnih piškotkov, sprejeta leta 2009, je začela veljati 1. januarja letos, prehodno obdobje je bilo do 15. junija. »Po meni se zliva gnojnica, za katero sploh nisem kriva. Panika je nastala zato, ker pol leta direktiva, z implementacijo katere smo tako in tako že zamujali, ni brigala nikogar. Ko smo objavili obvestilo o skrajnem roku začetka izvajanja direktive, pa so vsi skočili v zrak,« pravi informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, ki je pri nas odgovorna za izvajanje direktive.

pirc-musar-natasa-sb.1371666497.jpg.o.240px.jpg
Promovirajmo miselnost »Ne me več piškotkat prosim!«:) - zasebnost nima cene. Tako je včeraj tvitnila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar.

Ko smo na Financah pregledovali, kako imajo to urejeno v tujini, denimo na spletni strani britanskega Financial Timesa ali v naših sestrskih časopisih, ki so tudi v Evropski uniji - torej bi morali za vse veljati enaka pravila -, smo ugotovili, da je tam zadeva veliko bolj poenostavljena. Gre za to, kdaj se uporabniku spletne strani naložijo piškotki. Pri nas pooblaščenka zahteva tako imenovani opt-in način potrjevanja: uporabnik mora privoliti v uporabo piškotov, na tujih spletnih straneh pa smo opazili, da uporabljajo možnost opt-out, kar pomeni, da se uporabniku spletne strani piškoti naložijo sami, stran jih o tem zgolj obvesti, lahko pa si jih uporabnik sam onemogoči, če želi.

»Direktiva velja za vse spletne strani v EU enako, kako to nadzorujejo tuji regulatorji, pa ne vem,« pravi Pirc Musarjeva.

Kazni do 20 tisoč evrov

Varuhinja informacij je doslej zaradi kršitev direktive prejela že 78 pritožb. »Teh ne morem kar dati v predal, moram jih obravnavati. Nikoli nisem bila privrženka glob, menim, da se da o vsem pogovoriti,« pravi.

Kdaj ji bo »počil film« in bo začela izrekati globe, ni želela povedati.

Zakon velja za vse spletne strani, ki uporabljajo piškotke, ne glede na tip ali doseg. Kazenska določba je vezana na spletno stran, ne na število posameznikov, ki prejmejo piškotek. Globa v primeru prekrška znaša, odvisno od velikosti pravne osebe, od tisoč do 20 tisoč evrov, za manjše družbe ali samostojnega podjetnika pa med 200 in tisoč evri. Oglobijo lahko tudi posameznika, za 300 do tisoč evrov.

Spremembe prihodnje leto?

Pirc Musarjeva pojasnjuje, da tako imenovana delovna skupina 29, najvišje posvetovalno telo evropske komisije za to področje, že pripravlja novo direktivo o varstvu osebnih podatkov. Hkrati s tem pa naj bi določili tudi standard »ne sledi me« (do not track), ki bo omogočal, da si bo lahko uporabnik spleta za vse spletne strani hkrati nastavil, katere piškotke sprejme in katere zavrne.

Kaj pa do takrat?

»Nič, oglaševalci se bodo morali prilagoditi in najti nove oblike oglaševanja,« pravi Pirc Musarjeva.

Izvirni spor zaradi uporabe piškotkov je sicer nastal predvsem zaradi Googla, ki ponuja tudi programsko opremo Google Analitics. Programska oprema, s katero spletni ponudniki merijo in analizirajo svoje obiskovalce, je brezplačna. »A to le na videz, saj jo uporabnik plača z osebnimi podatki obiskovalcev strani. Veste, kaj to pomeni v praksi? Da lahko ti podatki naposredno vplivajo na vaše življenje. Če denimo vneto brskate za cenami letalskih vozovnic, se to zazna. Boste veseli, če vam, ker bodo prodajalci kar prepričani, da si nekam nujno želite, ponudijo višjo ceno letalskih vozovnic,« končuje Pirc Musarjeva.

Anketa

Zakon o piškotih je slovenski internet porinil nazaj v srednji vek

Saša Pelko (na sliki desno), direktor Mediaspleta, ki upravlja spletno stran Izklop.com:

belina-pelko-xx.1371667320.jpg.o.600px.jpg

»Po naši primerjavi je bil upad števila obiskovalcev od 15. junija, ko smo morali uvesti to zloglasno opozorilo, okoli osemodstotni. Ta zakon nam otežuje posel, saj dobivamo ogromno vprašanj uporabnikov o tem, ali imamo morda na naši strani kakšne viruse, ker dobivajo nekakšna opozorila. To nam krade dragoceni čas, koristi pa od tega nimamo prav nobene. S tem zakonom dobimo spletni založniki slabše podatke o demografiji naših uporabnikov, popačeno statistiko obiska, oteženo predvajanje uporabniku prilagojenih oglasov in dodatno delo zaradi opozorila. Na drugi strani dobijo s tem zakonom uporabniki naših storitev slabšo uporabniško izkušnjo in zmedo. Spletni piškotki so koristen del spletne izkušnje, in če kdo v tem vidi veliko nevarnost ali celo zaroto, jih lahko onemogoči v nastavitvah spletnega brskalnika. Namesto da bi oblasti skrbele za podporo gospodarstvu, nam v teh časih naše delo še dodatno otežujejo.«

domijan-aljosa-bp.1371667320.jpg.o.240px.jpg

Aljoša Domijan, prokurist družbe Gambit Trade, ki upravlja spletno trgovino enaA.com:

»Zakon je slovenski splet porinil v srednji vek. Vsaka slovenska spletna stran, ki spoštuje zakon, uporabnika straši z nekim sporočilom, ki nima zveze z ničimer, še najmanj pa z dobro uporabniško izkušnjo. Širjenje vsebin prek družbenih omrežij, ki je nujen del poslovanja in komunikacije 21. stoletja, je tako rekoč onemogočeno, s čimer smo izločeni iz konkurence za svetovni trg. Izvajanje oglaševalskih akcij je postalo streljanje v temo, prodaja oglasnega prostora prek oglaševalskih omrežij pa tako rekoč nemogoča. Zakon je pravzaprav ena sama prepoved slovenskega interneta! Hiter sprehod skozi slovenski splet pa pokaže, da je zelo malo strani, ki so razvile rešitve, ki so popolnoma skladne z zakonom. Nezakonite so celo spletne strani države in državnih podjetij. Kršiteljev je toliko, da jih ne bo mogoče vseh kaznovati. Torej je država tiste, ki spoštujejo zakon, spet speljala na led.«

Preberite tudi:

19.06.2013
19.06.2013

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Očitki ministrstvu za zdravje o »kuhinji« pri nabavi CT-aparatov

Ali gre le za nizke udarce v boju za velik posel ali pa je res kaj na tem, še ni znano; na razpis sta sicer prispeli samo dve ponudbi

MANAGER
Manager
Manager (intervju) Na Balkanu vre na več koncih – kako resne so napetosti?

V zadnjem letu je na zahodnem Balkanu znova bolj nemirno – demonstracije v Srbiji, protesti v BiH, kosovsko zvišanje carin … Kaj se...

TRANS-LOG
Novice
Novice Kitajci odpovedujejo najemno pogodbo na mariborskem letališču 3

SHS Aviation je obvestil ministrstvo za infrastrukturo, da odpovedujejo najemno pogodbo s šestmesečnim odpovednim rokom, v tem času bodo...

FINANCE
Kaj bo s plačilnim prometom, z računi, priznanjem pogodb in sodnih postopkov, z zavarovanji in s podjetji ob trdem brexitu 1

Pripravili smo vprašanja in odgovore o brexitu – trdem ali manj trdem –, ki so specifični za posel in pomembni tudi za ljudi

PRO
Članki
Članki 10 stvari, ki jih niste vedeli o hibridih

Ljudje pogosto ne razumejo hibridov, saj med drugim ne vedo, ali jih je treba polniti, oziroma menijo, da ne obstaja pravi model zanje. Ne...

MANAGER
Manager
Manager Kdo je najbogatejši Madžar, ki ga v Sloveniji zanimata Emonika in Abanka 3

Sandor Csanyi, prijatelj Viktorja Orbana, že 27 let vodi banko OTP, ki je postala največja finančna ustanova v regiji. Prek podjetja...

FINANCE
Vas je udaril račun za elektriko? Ste prepričani, da ne plačujete več, kot je treba?

Gospodinjstva in manjši poslovni odjemalci, preverite, ali vas vaš ponudnik elektrike z novim letom ni vrgel iz ugodnejše, akcijske cene...

FINANCE
Car sharing: kako sem se iz skeptika prelevil v navdušenca 2

In kako sem opustil idejo o nakupu še enega avtomobila, še preden sem o njej začel sploh resneje razmišljati