Komentar

Ni razloga za rebalans

Čas branja: 3 min
03.03.2013  22:30
Evropska komisija od vlade gotovo ne pričakuje, da bo proračun prilagajala njenim ocenam, ampak nasprotno, da bo njene ocene vzela kot opozorilo in sprejela dodatne ukrepe, da se ne bi uresničile.

Mandatarka v predstavitvenem govoru ni veliko povedala o ekonomski politiki svoje vlade. Ker o tem v nastajajoči koaliciji še ni bilo pravih pogovorov, je njena zadržanost razumljiva in korektna. Napovedala pa je, da bo prva naloga nove vlade priprava rebalansa državnega proračuna. Hitenje z rebalansom se mi zdi nepotrebno, lahko bi bilo tudi škodljivo.

Kaj bi rebalans prinesel

O vsebini rebalansa lahko sklepamo le iz nekaterih mandatarkinih besed. V govoru se je kritično opredelila do »brezglavega varčevanja« in napovedala, da bo rebalans moral popraviti »najusodnejše napake varčevalne politike« in da bo tako »vsaj delno razelektril napeto stanje v državi.« Napovedala je tudi »najverjetnejši začasni dvig kakšnega davka«.

Kot je še poudarila mandatarka, je varčevanje škodljivo za gospodarsko rast, javne finance pa je treba uravnotežiti tako, da »v procesu zmanjševanja proračunskega primanjkljaja ne bomo zniževali gospodarske rasti.« Žal ne poznam nobene rešitve, kako zmanjšati primanjkljaj za nekaj odstotkov bruto domačega proizvoda, ne da bi to kratkoročno slabo vplivalo na gospodarsko rast. Seveda je mogoče ta učinek ublažiti z drugimi ukrepi, zlasti debirokratizacijo in privabljanjem tujih naložb, česar je bilo v zadnjem letu gotovo premalo. Vendar za to ni potreben rebalans.

Mandatarka je torej napovedala večje izdatke države in višje davke. Kaj bi to pomenilo za primanjkljaj, ni razložila, iz poudarjanja gospodarske rasti pa sklepam, da bi se ji zdelo smiselno načrtovati večji primanjkljaj. To je namreč edina pot, da proračun kratkoročno manj negativno vpliva na gospodarsko rast.

Zakaj bi bil rebalans škodljiv

Če sem pravilno uganil predvidene ukrepe, bi bil njihov učinek kratkoročno škodljiv. Višji davki enako slabo vplivajo na povpraševanje kot nižanje izdatkov in nikakor niso do gospodarstva prijazna alternativa za varčevanje. Večji izdatki za izobraževanje, kulturo, socialno politiko in plače javnih uslužbencev, ki bi se z rebalansom verjetno najbolj povečali, pa nimajo kratkoročnih pozitivnih učinkov. Rezultat pod črto bi bil torej kratkoročno kvečjemu slabši.

Sprejetje rebalansa takoj na začetku kratkega mandata bi v svet poslalo sporočilo o spremembi temeljnih usmeritev proračunske politike. Ta je doslej dobivala predvsem pohvale, zlasti ker so bili največji koraki izvedeni v prvem letu in predvsem na izdatkovni strani, kjer je ukrepanje politično težje. Skrb je bila izražena predvsem v zvezi s trajnostjo in zadostnostjo izvedenih ukrepov ter izvedljivostjo načrtovanih. Zato bi bil takšen rebalans, kot se napoveduje, slaba popotnica za novo vlado in njeno mednarodno verodostojnost.

Zakaj je rebalans nepotreben

Kot razlog za hitri rebalans je mandatarka navedla tudi nerealnost zdajšnjega proračuna. Seveda vsi vemo, da se proračunsko leto le redko konča tako, kot je na začetku načrtovano. Vendar v zdajšnjih gospodarskih razmerah ni mogoče narediti precej bolj realnih načrtov. Karkoli bo aprila ali maja sprejeto, bo treba jeseni še enkrat popravljati.

Rebalans je nepotreben tudi zato, ker ima vlada povsem dovolj pooblastil, da s prerazporeditvami znotraj proračuna poskrbi za tista področja in ljudi, za katere ocenjuje, da so bili preveč prikrajšani. Se pa mora pri tem potruditi in rezerve poiskati na drugih področjih. To ni lahko, je pa možno in vsekakor bolje kot povečevanje ciljnega primanjkljaja že na začetku leta.

Dodaten razlog za rebalans naj bi bil, da nam evropska komisija napoveduje večji primanjkljaj, kot ga načrtujemo sami. Tako je doslej vedno bilo in je tudi razumljivo. Komisija izhaja iz svojih ocen izvedljivosti in učinkov napovedanih ukrepov. Zanjo je napoved primanjkljaja predvsem tehnična ekonomska ocena, za vlado pa je napovedani primanjkljaj cilj, ki si ga postavi in poskuša doseči. Komisija od vlade gotovo ne pričakuje, da bo proračun prilagajala njenim ocenam, ampak nasprotno, da bo njene ocene vzela kot opozorilo in sprejela dodatne ukrepe, da se ne bi uresničile.

Kako naj vlada ukrepa

Namesto rebalansa naj nova vlada prvi dan začne pripravljati ukrepe, s katerimi bo dejanski primanjkljaj približala načrtovanemu. Večina teh ukrepov mora biti na strani izdatkov, saj so ti prepričljivejši in trajnejši. Med njimi je gotovo dogovor o ukrepih za temeljito zmanjšanje mase plač v javnem sektorju. Ker bo kljub temu za plače letos potrebovala več denarja, kot je bilo načrtovano, naj ga zagotovi predvsem s prihranki na drugih področjih. Pri davkih bi bilo smiselno ukrepati tako, da se zagotovi načrtovana raven prihodkov, za kar je treba nadomestiti predvsem približno 50 milijonov evrov vreden izpad zaradi umika ukrepov pri davku na dodano vrednost. Več kot to bi bilo v zdajšnjih razmerah škodljivo.

Realno gledano, tudi s takšnimi ukrepi ne bo mogoče spraviti primanjkljaja povsem v načrtovane okvire. Toda pomembno je, da se jim približamo in da imamo jasen načrt, kaj sledi v prihodnjih dveh letih. Vmes je treba še končati pripravo prenosa bančnih terjatev na slabo banko in oceniti proračunski strošek teh ukrepov. Narediti je treba tudi realno oceno kratkoročnih učinkov pokojninske reforme. Bojim se namreč, da so bili njeni predlagatelji pri tem veliko preveč optimistični.

Šele ko bo to narejeno, bo vlada lahko prepričljivo trdila, da ima jasno začrtano proračunsko politiko. Rebalans bi bilo zato najbolje predlagati šele jeseni, skupaj s proračunoma za prihodnji dve leti. Pred tem je vztrajanje pri sprejetem proračunu za novo vlado celo koristno, saj jo sili v prilagajanje in iskanje dodatnih ukrepov.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dr. Janez Šušteršič je ekonomist in nekdanji finančni minister.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Kdo je prvi Neitalijan za volanom Fiat Chryslerja in kaj ga čaka

Britanca Mika Manleyja, novega šefa Fiat Chryslerja, čaka več izzivov: trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, dvomi...

FINANCE
Podjetja, kaj vam je storiti, ko valute podivjajo? 2

Upad vrednosti turške lire in ruskega rublja povzroča nejevoljo nezavarovanih izvoznikov, znižanje vrednosti evra glede na dolar in...

FINANCE
Če subvencioniramo Teslo, ali v blaginji za vse enako subvencioniramo tudi električne vozičke za starejše 1

Socialni paradoks: kaj je večji luksuz v državi, kjer politika proklamira družbeno enakost in dostojno življenje – električni avto...

MANAGER
Manager
Manager (intervju) Petra Belina, Logout: Za zaposlene je najbolj stresno, da so stalno dosegljivi, da se čutijo zavezane nemudoma odzvati 1

Med najstniki jih je največ zasvojenih z videoigrami, ugotavlja Petra Belina iz centra za pomoč pri čezmerni rabi interneta Logout. Tako...

FINANCE
Okolica Ljubljane: kako rastejo cene nepremičnin v Kamniku, Domžalah, Logatcu, na Škofljici ...

Cene stanovanj v okolici Ljubljane rastejo skoraj tako hitro kot v prestolnici, v posameznih občinah še hitreje

FINANCE
Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?

Zaradi upočasnitve gospodarske rasti, upadajočih trgov in škandala okrog cepiva za dojenčke na Kitajskem narašča nezadovoljstvo

PRO
Članki
Članki (Mini priročnik) Kako se izognemo vrtiljaku bolezni sodobnega časa?

Pišemo o sladkorni bolezni, izčrpanosti, stresu in kroničnih boleznih. Vabljeni k branju!

DRAŽBE
Članki
Članki Katere so najdražje hrvaške nepremičnine na dražbah in kako so povezane s Slovenci

Skoraj devet hektarjev veliko zemljišče v Savudriji je na tretji dražbi naprodaj za 3,3 milijona evrov, kar je polovica cene na...

IKT
Članki
Članki Saj ni res, pa je – Intel je razkril novo varnostno ranljivost 2

Poimenovali so jo Foreshadow in je podobna tisti z imenom Spectre, varnostni strokovnjaki pa znova skoraj panično svarijo pred resnimi...

FINANCE
Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.? 7

Kaj so o normiranih espejih govorile stranke, ki naj bi sestavljale novo vlado