Komentar

Lumpenprekarjat lumpenelit

Čas branja: 4 min
14.02.2013  22:30
Naši parlamentarci trenutno v prvi osebi doživljajo stres delavca, ki postane tehnološki presežek. Razen njih tudi slepec vidi, da parlament nima več nobene zveze z vsebinami in voljo volitev izpred leta dni.

Naši parlamentarci trenutno v prvi osebi doživljajo stres delavca, ki postane tehnološki presežek. Razen njih tudi slepec vidi, da parlament nima več nobene zveze z vsebinami in voljo volitev izpred leta dni. Kar nekaj pove tudi o nas, volivcih, in o slovenski politiki nasploh. Ampak parlamentarec, ki se je spustil v ta usmrajeni politični posel in dovolil svoje možgane na pet minut vsakič znova ubogljivo postrojiti v parlamentarne vrste in častne straže amaterskih političnih kaplarjev; in si dovolil smehljaje slačiti gate v vseh nacionalnih medijih od honorarnih novinarjev, ki razen 20 evrov za novico itak nimajo kaj izgubiti - po vsem tem možgane parajočem, prisilnem cirkusu naš parlamentarec čuti razumljivo ogorčenje, če tako ekspresno postane tehnološki presežek, izpljunek tovarne, ki je »pač« preusmerila proizvodnjo.

V »osvobojenem svetu« tvoj rabelj ni kruti, vsemogočni gospodar, ampak nekdo hujši - nemočni in brezpravni sodržavljan z ulice.

Čisti lumpenprekarjat torej, samo napotnice od študentskega servisa še manjkajo! Iz te osebne stiske so potem razumljivo zmedeni (samo)reševalni projekti ljudi, ki so na primer prišli v parlament izključno zaradi ljudske želje po Zoranu Jankoviću, zdaj pa se jim zdi realno nadaljevati ljudsko zastopništvo brez njega. Človeško razumljivo, logično seveda ne.

Lustracija brez besed

Razumljivo torej, da se parlamentarci bojijo za svoje nove službe, ker na morebitnih predčasnih volitvah, jasno, ne bodo izvoljeni. Ni treba biti prerok za ugotovitev, da bi na predčasnih volitvah postalo glavno geslo volivcev, da obkrožijo izključno ljudi, ki še nikoli niso bili niti v vladi, niti v parlamentu, niti na županskih in podobnih političnih funkcijah. Zgodila bi se lustracija brez besed in tudi stare stranke, ki bi hotele preživeti, bi morale ponuditi povsem nove ljudi, in z njimi bi stari voditelji v nekaj tednih po volitvah odpadli v skladu z naravnim pravilom vsakega liderstva - najprej ubij starega kralja!

Zato se parlamentarci, ki so komaj pred letom dni stopili v politični drek, čutijo opeharjeni, saj niti niso nič posebnega zakrivili (razen nastavili ...) niti kaj posebnega (še) dobili, pa bi bili že brezprizivno odrezani! Kako krut je trenutni prekarjat naših političnih lumpenelit!

Seveda pa ni nič krutejši kot splošni sodobni prekarjatni trendi obvladovanja ljudi, ki zaradi popolne ekonomske brezpravnosti čedalje teže trdijo, da imajo sploh še kaj zares svojega. Skupaj z vestjo, da o časti ne govorim. Kako pa naj si svojo vest in čast privošči novinar, ki kot branjevka na trgu za ceno solatne glave prodaja novice? Če mora enako kot branjevka v očeh vsakokratnega kupca predvsem prebrati, ali mu je treba poudariti ceno, ali zdravje, ali ekologijo, ali tehnologijo, ali varnost, ali nacionalno in domače? Kako naj posameznik sledi neki osebni kontinuiteti vrednot, ki jo nekateri imenujejo čast, ko pa je njegovo dnevno preživetje odvisno od števila prodanih glav?

Vest je predrag luksuz

Na žalost je »razvoj« človeštva stopil v čas, ko postaja vest ali celo osebna čast za posameznika predrag luksuz. Ko postaja sodobnemu lumpenprekarjatu, od lumpenproletarcev in lumpenintelektualcev do lumpenelit, že na osebni ravni finančno nevzdržno ohranjati osnovno človečnost. Ko mora vsakdo, od novinarja do direktorja državne institucije, od sodnika do ministra, brezprizivno na en sam migljaj planiti po označenem človeku in ga v maniri volčjega tropa raztrgati brez vprašanja o vzrokih in razlogih.

Danes lahko vsakega človeka, ki bi hotel kot družbeno bitje še ohraniti košček sebe, naša vseh pravil in obljub razvezana družba v trenutku in brez logičnega razloga sesuje ter spodi nazaj v živčno razrvano čredo, ki se iz dneva v dan poganja v negotovo življenjsko blodnjavost in reševanje golega preživetja. Zaradi česar ni nobene razlike med človekom, živečem v 21. stoletju, in med srednjeveškim ubežnikom v času, ko je zavladala kuga - ko je vsak, ki je takrat po srečnem naključju ostal živ, imel pred seboj le še negotov beg in nenehno čuječnost, ali izza najbližjega grma ne preži volk, ali kužno truplo, ali ropar, ki bi ga rad pokončal, da bi mu vzel še tisto revščino, ki jo osamljeni ubežnik pred smrtjo nosi skozi življenje.

Ko človek izgubi več, kot je pridobil

Zgodovina je stopila v obdobje novih kolektivizmov. Po eni strani imamo novodobni vzhodnjaški, klanski kolektivizem, kjer se posameznik podobno kot že tisočletja integrira in izniči v kolektivnem, le da so sredstvo za doseganje kolektivistične nirvane namesto budistične religije postali tajkunski velekapital in njegova religiozna pravila, zaradi katerih tudi imetniki stomilijonskih in celo milijardnih bančnih računov ne vedo, ali je karkoli od silnega denarja v resnici njihova last. Po drugi strani imamo razblinjen osvobodilni projekt evropskega individualizma. V njem se je posameznik želel izogniti kolektivističnemu enoumju, v katerem ga množica v kriznih časih ne glede na njegove odločitve potisne v svoj (samo)uničevalski krog vojn, revolucij, kolektivnih psihoz.

Ampak privatistično zaprtje vase (z odrezanjem religije, ruralnih vezi, kulturnih zavez) je posamezniku le za hip omogočilo, da ga na osebni ravni neposredno ne upravljajo več fenomeni množic, družbe, skupnosti. A ko človeku uspe vsaj deloma ubežati skupinski usodi, se pokaže, da je izgubil več, kot je pridobil: z individualizacijo človek ne pridobi večje trdnosti in obvladovanja svojega življenja in usode, ampak nasprotno; z izgubo simbioze s svojo »prekleto« skupnostjo postane življenje posameznika povsem negotova ruska ruleta, s katero se ne igra le bog, ampak tudi vsakdo, ki pride mimo in ga zamika brezobzirno udariti po sočloveku.

»Osvobojenost« od skupinske usode s tem postane nenehna nočna mora, v kateri ni več niti enega predvidljivega trenutka in se lahko najlepša pravljica v naslednji sekundi obrne v najbolj črno grozljivko.

Katere scenarij je tako perfidno izdelan, da v »osvobojenem svetu« tvoj rabelj ni kruti, vsemogočni gospodar, ampak nekdo hujši - nemočni in brezpravni sodržavljan z ulice. Tvoja zrcalna podoba te lahko zlorabi stokrat bolj od oddaljenega gospodarja. Brezpravni prekerni amaterizem je človeško veliko nevarnejši od razkritih profesionalnih političnih manipulantov, podobno kot so amaterski roparji nevarnejši od profesionalcev; ti so sicer učinkoviti, a racionalni. Če človek vlaga v zaščito, se izkušenemu kriminalcu ne bo zdelo vredno truditi za razmeroma majhen in negotov izkupiček. Pri narkomanu ali kakem drugačnem družbenem izvržencu je usodno prav to, da zanj ni več nikakršnih pravil, ker je kot človek zaradi svoje nemoči in uboštva že zdavnaj izstopil iz človeške skupnosti, sesul svoje samospoštovanje in človeško identifikacijo in nima več kaj izgubiti. Grožnja s policajem ali zaporom zanj postane šala, zato lahko sredi belega dne in pred tvojimi očmi mirno pograbi opeko ter razbije avtomobilsko šipo in še tvojo glavo, če ti kaj ni prav. Samo zato, da bi izpulili avtoradio ali kako drugo elektronsko napravo za evro ali dva na črnem trgu. In protisredstev v tej fazi preprosto ni; ker jim je vseeno, ker nimajo kaj izgubiti, ker so itak že vse.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Dr. Alojz Ihan je pesnik, pisatelj, zdravnik, specialist klinične mikrobiologije ter redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (vrh G7) Macron ima ambicijo, da bi zbližal stališča sedmerice o trgovini in okolju 1

Lanski vrh je bil poln pretresov, ko so skupne sklepe voditelji že podpisali, pa je ameriški predsednik Trump na poti z vrha z letala...

AVTO
Novice
Novice Polnjenje rezervoarja bo v torek verjetno cenejše

Letos se je bencin podražil za devet odstotkov, dizel za štiri

MOJEFIN
Varčevanje
Varčevanje (seznam) Katere vrednostne papirje smo opustili

Letos so imetniki opustili 46 vrednostnih papirjev, od leta 2017 pa 346. Preverite seznam.

FINANCE
(Kako Miloš gradi hišo, 4. del): Začetek gradnje, začetek pravih težav 6

Začetek gradnje je prinesel začetek težav, ki so se kar kopičile; kako smo jih reševali, kako pomembno je imeti dobrega nadzornika in...

TOP JOB
Delavci
Delavci Slovencev izguba službe večinoma ne skrbi, so pa nezadovoljni s plačo 1

Pri izbiri nove službe najpomembnejše pozitivno delovno okolje

FINANCE
Članki
Članki Kako je Trump stresel trge, ker je zaostril odnose s Kitajsko ... in napadel šefa Feda 6

Na ameriškem trgu se je petek, ko bi morali premlevati odlomke iz govora šefa ameriške centralne banke Jeroma Powella v Jackson Hole,...

MANAGER
Manager
Manager Urška Velikonja, kandidatka za vodstvo ameriške SEC: Če bi Trump nehal tvitati, bi bil gotovo še enkrat izvoljen 2

Urška Velikonja, Georgetown Univerza: Trump s tvitanjem neumnosti in razpihovanjem sovraštva sam sebi meče polena pod noge. Če se...

PRO
Članki
Članki Kaj za podjetje pomeni smrt družbenika ali espeja?

Smrti družbenika družbe z omejeno odgovornostjo ali pa espeja neizogibno vpliva na poslovanje podjetja in ima številne pravne ter...

MANAGER
Manager
Manager Rekreacija v naravi cveti - kako znamo s tem služiti Slovenci 1

Leta 2017 je bilo rekreativcev na prostem po svetu 566 milijonov, leta 2023 jih bo po ocenah že 1,26 milijarde, ki bodo samo prek spleta...

MOJEFIN
Zaslužek
Zaslužek (intervju) Na borzi si ne želim le državna, ampak tudi ambiciozna zasebna podjetja 4

Pošta Slovenije, HSE, Slovenske železnice, Dars, elektropodjetja ... je našteval predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec...

FINANCE
Članki
Članki V Bruslju snujejo načrt za stomilijardni sklad za spodbudo evropskih šampionov 2

Pri Politicu so pridobili vpogled v obsežen nabor možnih pobud, za katere bruseljski uradniki menijo, da bi jih evropska komisija lahko...

SUBV
Članki