Komentar

Norosti novčiča za bilijon dolarjev

Čas branja: 5 min
17.01.2013  22:30
Če imate občutek, da so slovenski politiki najbolj trapasti na tem svetu in da se ne morejo o ničemer dogovoriti, morda nimate čisto prav. So (morda) še hujši primerki, in to v državah, ki bi naj bile naš vzor demokracije in racionalnosti. Tak primer je ameriška zgodba o izdaji kovanca za en bilijon dolarjev, ja, prav ste prebrali, novčiča za tisoč milijard dolarjev.

Zgodba, ki se je začela kot hec na nekem blogu pred dvema letoma in pol, se je razvila v hudo resno diskusijo med najbolj resnimi ljudmi v najbolj resnih institucijah v ZDA ter se prejšnji teden dogajala kot celotedensko poziranje starega-novega ameriškega predsednika Baracka Obame za portret na platinastem kovancu in se ta ponedeljek končala kot začasna odločitev Bele hiše, da tega kovanca vseeno (še) ne izda.

[A] 7d00Untitled-2.1358444750.jpg
Ta zgodba je pravnika iz Georgie, ki se je na spletu podpisoval s psevdonimom Beowulf, navedla na zamisel, da bi aktualno debato o »meji zadolževanja« lahko presegli z izdajo kovanca z neskončno vrednostjo, denimo za bilijon dolarjev. Ideja se je kot virus razširila prek blogov in Twitterja, nato pa sta jo pograbila resna ekonomista James Galbraith in Paul Krugman ter povzeli vsi nacionalni mediji.

Začasna zaprtja ameriške vlade

Zgodba je dejansko zelo preprosta in je izključno posledica neumnosti politikov. Tokrat ameriških, ki si zelo radi nagajajo med seboj. Spomnite se samo dveh epizod »zaprtja« ameriške vlade (novembra 1995 za teden dni ter med decembrom 1995 in januarjem 1996 za štiri tedne) ter posledične začasne odpustitve nekaj tisoč vladnih uslužbencev, ker se demokrati in republikanci niso mogli dogovoriti o financiranju proračuna.

Spomnite se neumne afere Lewinsky in posledične tragikomedije ob republikanskem poskusu »impeachmenta« predsednika Clintona. Takšne trapaste zgodbe so se dogajale tudi med poskusom sprejetja zdravstvene reforme v prvem Clintonovem mandatu ter ob sprejemanju zdravstvene reforme med prvim Obamovem predsedovanju.

Podobno nora zgodba je potekala v minulih dveh mesecih, ko se demokrati in republikanci niso mogli dogovoriti o znižanju davčnih olajšav za bogatejše in zvišanju olajšav za revnejše, zaradi cesar je ZDA grozil »fiskalni prepad« in padec ameriškega gospodarstva v recesijo. Tragikomična dramatična pogajanja so se vrstila med novoletnimi prazniki in se nato tik pred zdajci končala z nekakšnim ad hoc in zelo slabim začasnim kompromisom.

Morda je pa res že čas za »hard reset« ali celo »reboot« celega sveta. Ampak samo, da nam to ne naplavi nove generacije »resetašev« in »rebutašev« s povsem enakimi vzorci obnašanja kot pri »prejšnji« generaciji politikov.

Olajšave kot biološka pravica bogatih

Dejstvo je, da ameriški republikanci (skorajda) ničesar ne sovražijo bolj kot programov splošnega zdravstvenega zavarovanja (od Medicare do sedanje zadnje zdravstvene reforme) in (skorajda) ničesar ne ljubijo bolj od davčnih olajšav za tiste z največjimi dohodki ter olajšav za dobičke korporacij. Za republikance je splošno zdravstveno zavarovanje ena izmed najhujših oblik socializma, kjer morajo tisti, ki ustvarjajo, financirati preostale. Ne motijo pa jih dramatična povečanja izdatkov za oboroževanje, ki požrejo nekajkrat več denarja, kajti s tem vlada daje posle zasebnim korporacijam.

Na drugi strani so davčne olajšave za korporacije in posameznike z največjimi dohodki zanje naravna, skorajda biološka pravica. Zato, če pogledate zgodovino zadnjih treh desetletij, lahko opazujete proračunske fronte med republikanci in demokrati vedno okoli istih vprašanj. In te fronte so povsem realne in spopadi smrtno resni, diskusije pa povsem ideološke.

Barack Obama se je nagibal h kovancu

Zadnja proračunska fronta med sprtima stranema in dramatična pogajanja med novoletnimi prazniki, ki bi lahko zaradi nepremostljivih ideoloških razlik ZDA pognale v recesijo, so zato privedla do resne obravnave na najvišji državni ravni neke tako idiotske ideje, kot je izdaja kovanca za bilijon dolarjev.

Ker je kongres, ki ga večinsko obvladujejo republikanci, blokiral in še vedno blokira dvig meje zadolževanja, s čimer vladi preprečuje, da bi lahko financirala izdatke za socialno in zdravstveno varstvo, sta ameriškemu predsedniku ostala na voljo le dva izhoda. Prvi je, da se sklicuje na 14. amandma in da »mejo zadolževanja« razglasi kot protiustavno. Drugi pa je, da republikanski kongres »nategne « z izdajo kovanca z neskončno vrednostjo, s čimer bi lahko financiral potrebne izdatke. Od konca minulega leta in vse do tega ponedeljka se je Barack Obama nagibal k drugi opciji.

Idiotska rešitev za idiotski problem

Zgodba o kovancu z neskončno vrednostjo datira v december 2009, ko je Wall Street Journal razkril, kako bistri potniki s kupovanjem spominskih kovancev pridejo do zastonj milj pri letalskih družbah. Ideja je v tem, da posamezniki s kreditnimi karticami, ki jih izdajajo letalske družbe, kupujejo spominske kovance ameriške državne kovnice, jih prodajo banki in s tem poplačajo stanje na kreditni kartici, hkrati pa akumulirajo milje pri svoji letalski družbi. In tako v nedogled. Ustvarjajo premoženje iz nič.

Ta zgodba je pravnika iz Georgie, ki se je na spletu podpisoval s psevdonimom Beowulf, navedla na zamisel, da bi aktualno debato o »meji zadolževanja « lahko presegli z izdajo kovanca z neskončno vrednostjo, denimo za bilijon dolarjev. Ideja se je kot virus razširila prek blogov in Twitterja, nato pa sta jo pograbila resna ekonomista James Galbraith in Paul Krugman ter povzeli vsi nacionalni mediji. In sicer kot »idiotsko rešitev za idiotski problem«, kot je to lepo poimenoval blogar Neil Irwin.

Mehanizem pri ideji je tako preprost kot pri ustvarjanju milj iz nič. Ameriška kovnica bi po uredbi zakladnice (ministrstvo za finance) izdelala kovanec za denimo bilijon dolarjev, ga deponirala pri Fedu, ta pa bi v zameno povečal dobroimetje zakladnice v enaki vrednosti. Kot pravi nekdanji direktor kovnice Philip Diehl, je postopek povsem podoben kot pri običajnih kovancih. Druge razlage gredo v smeri, da je postopek podoben kot pri »kvantitativnem popuščanju «, kjer Fed odkupuje državne obveznice v velikih količinah in v ta namen izda nov denar. Tudi tam gre za ustvarjanje denarja iz nič. Da bi se izognili inflacijskim pritiskom, bi Fed pač moral odprodajati druga sredstva ali se več zadolževati pri bankah, da bi nadomestil povečane izdatke, ki bi jih finančno ministrstvo trošilo iz sredstev, pridobljenih s »prodajo« kovanca.

Zakonska podlaga je trdna

»Najlepše« pri vsej stvari je, da je zakonska podlaga za to idejo zagotovljena že od leta 1996. Zakonodaja omogoča, da ima minister za finance diskrecijsko pravico, da občasno izdaja spominske platinaste kovance poljubne oblike, v poljubni količini in v poljubni vrednosti. Pravniki te ideje velikega kovanca ne vidijo kot pravne luknje, ampak kot proceduro, povsem skladno z zakonom. Bistvo je, da mora biti kovanec iz platine, s tem bo zadoščeno zakonu.

Mimogrede, zamisel ni zelo daleč od ideje mojega kolega Igorja Mastena, ki je nacionalnim interesentom predlagal podoben mehanizem, kako bi lahko iz nič, z enim samim evrom - prek depozita tega evra s strani države v NLB, s katerim bi banka kreirala nova posojila in kupovala državne obveznice, ki bi jih država nato spet perpetualno nalagala v bančne depozite - dokapitalizirali in rešili vse banke ter poplačali vse državne dolgove.

Kot možakar z bombo

No, če se vrnemo v ZDA, kot zatrjuje Krugman, Obama veliko drugih možnosti ob republikanskem izsiljevanju sploh nima. Kongres ne pristane na dvig »meje zadolževanja«, dokler Obama ne pristane na zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in socialo. S tem kongres sili Obamo, da prekrši zakon ali pa da ZDA postanejo plačilno nesposobne oziroma ne morejo poravnavati določenih obveznosti. To bi seveda imelo velike negativne učinke na finančne trge, na gospodarske razmere v ZDA ter posledično na ves svet. Krugman ravnanje »republikanskega kongresa« slikovito opiše kot ravnanje možakarja, ki pride v nabito poln prostor, opasan z bombo ter s sprožilcem v roki, nato pa grozi, da se bo razstrelil, ce ne izpolnijo njegovih zahtev.

Ta ponedeljek je tiskovni predstavnik ameriškega ministrstva za finance povedal, da ne bodo izdali »velikega kovanca«. Številni komentatorji se zato sprašujejo, če ne gre v ozadju za politično akcijo, za hazardiranje Bele hiše v odnosih s Kongresom, kjer bi v primeru nedogovora o povečanju meje zadolževanja odgovornost za delni bankrot ZDA preložili na republikance.

No, obstaja pa še ena »rezervna«, vendar podobno idiotska rešitev za to težavo, prejšnji teden jo je razglasil Krugman. Bela hiša bi lahko namesto kovanca denimo izdala kupone, neke vrste moralne zadolžnice, ki bi jih prodala na finančnem trgu. Ker formalno ne gre za nov dolg, ampak je v ozadju le implicitna garancija ameriške države, s tem Bela hiša ne bi kršila zakonsko določene zgornje meje zadolževanja.

Uf, se mi je zdelo, da živimo v odraslem svetu z zrelimi politiki. A kaj, ko kaže, da je ta domneva povsem nerealna. Je pa žalostno gledati, kako se morajo zaradi trapastih politikov tudi resni ekonomisti povsem resno ukvarjati z idiotskimi koncepti iz virtualnega sveta kreativnega računovodstva. Morda je pa res že čas za »hard reset« ali celo »reboot« celega sveta. Ampak samo, da nam to ne naplavi nove generacije »resetašev« in »rebutašev « s povsem enakimi vzorci obnašanja kot pri »prejšnji« generaciji politikov.

Jože P. Damijan je redni profesor na ekonomski fakulte­ti v Ljubljani.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
DRAŽBE
Članki
FINANCE
V UKCL redno zaposlili otroškega srčnega kirurga iz Srbije – zakaj to ni dovolj in ne moremo biti mirni 

Kadrovske težave na drugih dveh oddelkih otroškega srčnega programa – intenzivi in kardiologiji – se nadaljujejo

AGROBIZ
Kako težko je v naši državi biti mesar in zakaj čedalje težje dihajo 1

Ste vedeli, da lahko lokalni mesarji le četrtino svojega blaga prodajo gostilnam? Tudi sami niso, dokler jih niso zalotili inšpektorji...

OK & EN
Novice
Novice Za tretjega člana poslovodstva HSE imenovan Mirko Marinčič

Nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) je na današnji izredni seji za tretjega člana poslovodstva, poslovnega direktorja s...

TRANS-LOG
Prevozi
Prevozi Kako uveljavite odškodnino, če vas letalski prevoznik pusti na cedilu

Adria Airways vse pogosteje odpoveduje polete ali zamuja; takšne so pravice potnikov

OGLAS
FINANCE
V Prekmurje na počitnice, ki jih zlepa ne boste pozabili

Poletnih počitnic brez osvežujočih užitkov v vodi si skorajda ne znamo predstavljati, za slednje pa, verjeli ali ne, ne potrebujete...

DRAŽBE
Članki