Komentar

Zakaj v Sloveniji potrebujemo raziskovalne univerze

Čas branja: 4 min
15.01.2013  22:30
Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo.

Tisti, ki so nas ob osamosvojitvi prvi priznali, razumljivo predvsem zaradi lastnih interesov, so s slovensko osamosvojitvijo bolj ali manj dobili, kar so želeli. Na primer v kratkem času po osamosvojitvi se je izvoz Siemensa v Slovenijo povečal za več sto milijonov mark. Hkrati smo pri nas začeli slabiti in zapirati razvojne oddelke v telekomunikacijski, elektronski in drugi industriji.

Po 20 letih nam je tako ostala precej deindustrializarana država, katere podjetja v večinski državni lasti so večinoma brez dobrih razvojnih oddelkov (s svetlimi izjemami) in zato niso sposobna proizvajati visokotehnoloških izdelkov. Ker kljub samostojnosti ne znamo skrbeti za svoje vitalne interese, pri izvozu visokotehnoloških izdelkov že nekaj časa zaostajamo za državami, kot sta Poljska in Češka, pred katerima smo imeli v času osamosvojitve veliko prednost.

[A] 388fUntitled-17.1358274342.jpg
Potrebna je večja prožnost pri neposrednih pedagoških obveznostih, ki bi omogočala, da se lahko raziskovalno-razvojno manj aktiven profesor obremeni z več predavanji, raziskovalno-razvojno aktivni profesor pa razbremeni.

Naši menedžerji pri dnu evropskih lestvic kakovosti

Fakultete Univerze v Ljubljani (UL) s področja ekonomije, uprave, prava in političnih znanosti (nekdanji FSPN), ki so jih v socializmu ustanovili ali pa »okupirali« politiki, diplomirancev, ki so po osamosvojitvi postali vodilni menedžerji in politiki, očitno niso primerno kvalificirale za uspešno opravljanje dela. Ni presenečenje, da se v mednarodnih primerjavah naši vodilni menedžerji (v državnih podjetjih) zelo slabo uvrščajo. Podobno je bilo že po letu 1945, vendar so takrat dejansko delo pri vodenju in razvoju podjetij večinoma opravili ljudje z znanjem, ki so ga pridobili v kakovostnejšem srednje- in visokošolskem sistemu Kraljevine Jugoslavije ali avstro-ogrske monarhije.

Zapostavljanje tehnično in naravoslovno izobraženih menedžerjev

V Nemčiji so vodilni menedžerji v avtomobilski, strojni, telekomunikacijski, elektronski, farmacevtski in drugi industriji večinoma doktorji inženiringa ali znanosti. Pri nas so bili po osamosvojitvi inženirji in naravoslovci v procesu preobrazbe podjetij pogosto zapostavljeni.

Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo.

Sodelavec, univerzitetni profesor na tehniški univerzi, ki je v preteklosti s tehničnimi rešitvami pripomogel k velikim dobičkom nekaterih izvoznih podjetij, je po osamosvojitvi v nadzornem svetu velikega slovenskega podjetja opozarjal, da mora biti prednostna naloga podjetja ohraniti in razvijati razvojne oddelke kot temelj za dolgoročni obstoj podjetja. Niso ga poslušali. Sklenili so, da se najprej lotijo lastniške preobrazbe. Ko so začeli razmišljati o razvojnih oddelkih, je bilo za podjetje že prepozno.

Univerza je raziskovalno-pedagoška, ne pedagoška ustanova

Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo (predavanja). Gre za koncept, ki ni v skladu z gibanji v razvitih državah, na primer v Nemčiji, kjer so glede na raziskovalne rezultate univerze razdelili v raziskovalne in druge, financirajo pa predvsem raziskovalne, ki lahko pomembno pripomorejo k razvoju države. Nekatere spremembe v slovenski visokošolski zakonodaji gredo sicer v pravo smer, saj so po novem neposredne (variabilne) pedagoške obveznosti od pet do sedem ur na teden namesto prejšnjih šest ur, vendar to ni zadosti.

Kot je bilo pričakovati, visokošolski sindikat tudi tej malenkostni spremembi nasprotuje, saj se ne zaveda, da univerze ne morejo biti brez škode v nedogled predvsem socialne, in ne raziskovalne ustanove, tako za študente kakor tudi profesorje, ki ne ustrezajo mednarodnim merilom kakovosti. Menim, da so take in podobne poteze sindikata vzrok, da na Fakulteti za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani prejšnji petek večina zaposlenih ni glasovala za stavko 23. januarja 2013, torej udeležba na tej stavki na FE UL ni bila izglasovana.

Pred kratkim je FE v dokumentu, poslanem vodstvu UL, poudaril, da je univerza hkrati izobraževalna in raziskovalna ustanova, kar narekuje prožnejše določanje uradnih profesorjev iz pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Da bi UL ostal raziskovalna univerza, je nujno enakovredno obravnavanje pedagoških in raziskovalnih delavcev univerze, česar zdajšnja zakonodaja ne omogoča.

Torej večja prožnost pri neposrednih pedagoških obveznostih, ki bi omogočala, da se lahko raziskovalno-razvojno manj aktiven profesor obremeni za več kot sedem ur neposrednih pedagoških obveznosti na teden, raziskovalno-razvojno aktivni profesor pa razbremeni pod pet ur. Tako kot je to urejeno na boljših raziskovalnih univerzah v razvitem svetu, kamor bi se radi šteli, vendar smo večinoma že ugotovili, da tja (še) ne sodimo.

Upoštevanje mednarodnih meril kakovosti

FE je predlagal tudi ustanovitev mednarodne komisije neodvisnih tujih univerzitetnih profesorjev iz najrazvitejših držav, ki bi sodelovali pri določanju minimalnih meril kakovosti za izvolitev v nazive visokošolskih profesorjev na UL. Precej bolje kot da bi omenjene minimalne standarde določala Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, saj lahko iz izkušenj, žal precej gotovo, pričakujemo, da tako določeni standardi zaradi raznovrstnih osebnih interesov vpletenih oseb ne bodo zagotavljali izboljšanja kakovosti visokega šolstva. Zato bi morali po mojem mnenju na ravni države zakonsko določiti minimalna mednarodno primerljiva merila za izvolitev v nazive visokošolskih profesorjev, ki bi jih postavili eksperti iz tujine brez večinskega sodelovanja naših univerz.

Tako da v prihodnje ne bomo imeli profesorjev s slabšimi raziskovalnimi rezultati, kot pa jih zahtevajo v nekaterih razvitih državah za pripustitev k zagovoru doktorata. Z zaostritvijo meril za izvolitve bi obrnili zdajšnjo nenaravno porazdelitev profesorskih nazivov, kjer imamo na profesorskih mestih precej več rednih profesorjev kot docentov.

Vpis 2013

Zmanjšanje in prerazporeditev vpisa študentov v skladu z dolgoročnimi potrebami in strategijo razvoja

Razvojni oddelki v podjetjih so odločilni za obstoj in razvoj podjetja. Zato potrebujemo inženirje in naravoslovce z mednarodno primerljivo izobrazbo, ki jo lahko dobijo le na raziskovalno-razvojnih univerzah z ustreznimi laboratoriji in profesorji, ki so raziskovalno-

razvojno aktivni in mednarodno primerljivi po rezultatih. FE na UL je tako pred kratkim predlagal, da bi moral UL skladno s potrebami slovenskega gospodarstva povečati relativni delež študentov tehnike in naravoslovja glede na potrebe družbe oziroma gospodarstva.

[A] 5730Untitled-18.1358274368.gif

Ker je v Sloveniji delež študentov posamezne generacije približno dvakrat prevelik, to pomeni, da je treba na ravni države začeti zmanjševati število vpisanih študentov v prvi letnik, in to bolj korenito na družbenih, poslovnih, pravnih in humanističnih smereh, manj pa tehničnih in naravoslovnih.

Fakulteta za elektrotehniko UL je tako pred kratkim za akademsko leto 2013/14 na predlog študentov senatorjev na seji fakultetnega senata dodatno zmanjšala vpis v prvi letnik, kar kaže, da so se začeli študenti tehnike (drugače od nekaterih profesorjev na UL) zavedati, da prevelika množičnost študija na slovenskih univerzah vodi v znižanje kakovosti diplomantov in raziskovalno-razvojnega dela na univerzah. Za ponazoritev navajam podatke o prejšnjem in predvidenem vpisu - glej graf.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Pikniki vse dražji: cena mesa navzgor za 10 odstotkov in več, na obzorju nove podražitve hrane 3

Poiskali smo razloge za to, da se je za več kot desetino v primerjavi z istim obdobjem lani zvišala cena mesa, zakaj se dražijo ribe in...

FINANCE
Članki
Članki (časovnica) Brexit se bo zgodil marca prihodnje leto - katere odločitve je pričakovati do takrat

Spomnimo, kaj je pripeljalo do referenduma o brexitu, zlasti pa, katere prelomnice je še pričakovati do konca pogajalskega postopka...

FINANCE
Članki
Članki (brexit) Pripraviti se je treba tudi na možnost, da Velika Britanija EU zapusti brez dogovora

Šlo bi za tako imenovani neurejeni izstop, brez dogovora o prihodnjih medsebojnih odnosih

AVTO
Novice
Novice Razkrivamo najdražje avtomobile, ki so jih letos kupili Slovenci

Slovenci so letos za jeklene konjičke na široko odprli denarnice – morda tako široko, kot še nikoli

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci (intervju) Zadel: Slovenci dajemo izjemno nekakovostne povratne informacije 2

Psiholog Aleksander Zadel meni, da pogosto nismo sposobni sprejeti učinkovitih strateških odločitev o zamenjavi manj sposobnih vodij....

PRO
Članki
Članki Koliko vam pomenijo popusti?

Imate debelo denarnico, poleg plačilnih in kreditnih kartic polno najrazličnejših kartice zvestobe? Kdor kupuje s kartico ugodnosti,...

Tovarna
Dobre prakse
Dobre prakse Iskra Stikala s svojimi izdelki prepriča velikane, kot je General Electric

Vsako leto v Iskrini poslovni enoti Stikala v Kranju izdelajo 2,5 milijona kosov stikalne tehnike; z inštalacijskimi kontaktorji so...

FINANCE
Kilogram govedine za sto evrov 3

Kilogram govejih pleč bi lahko plačala tudi sto evrov, če bi bila povprečna neto plača 15 tisoč evrov