Komentar

Zakaj v Sloveniji potrebujemo raziskovalne univerze

Čas branja: 4 min
15.01.2013  22:30
Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo.

Tisti, ki so nas ob osamosvojitvi prvi priznali, razumljivo predvsem zaradi lastnih interesov, so s slovensko osamosvojitvijo bolj ali manj dobili, kar so želeli. Na primer v kratkem času po osamosvojitvi se je izvoz Siemensa v Slovenijo povečal za več sto milijonov mark. Hkrati smo pri nas začeli slabiti in zapirati razvojne oddelke v telekomunikacijski, elektronski in drugi industriji.

Po 20 letih nam je tako ostala precej deindustrializarana država, katere podjetja v večinski državni lasti so večinoma brez dobrih razvojnih oddelkov (s svetlimi izjemami) in zato niso sposobna proizvajati visokotehnoloških izdelkov. Ker kljub samostojnosti ne znamo skrbeti za svoje vitalne interese, pri izvozu visokotehnoloških izdelkov že nekaj časa zaostajamo za državami, kot sta Poljska in Češka, pred katerima smo imeli v času osamosvojitve veliko prednost.

[A] 388fUntitled-17.1358274342.jpg
Potrebna je večja prožnost pri neposrednih pedagoških obveznostih, ki bi omogočala, da se lahko raziskovalno-razvojno manj aktiven profesor obremeni z več predavanji, raziskovalno-razvojno aktivni profesor pa razbremeni.

Naši menedžerji pri dnu evropskih lestvic kakovosti

Fakultete Univerze v Ljubljani (UL) s področja ekonomije, uprave, prava in političnih znanosti (nekdanji FSPN), ki so jih v socializmu ustanovili ali pa »okupirali« politiki, diplomirancev, ki so po osamosvojitvi postali vodilni menedžerji in politiki, očitno niso primerno kvalificirale za uspešno opravljanje dela. Ni presenečenje, da se v mednarodnih primerjavah naši vodilni menedžerji (v državnih podjetjih) zelo slabo uvrščajo. Podobno je bilo že po letu 1945, vendar so takrat dejansko delo pri vodenju in razvoju podjetij večinoma opravili ljudje z znanjem, ki so ga pridobili v kakovostnejšem srednje- in visokošolskem sistemu Kraljevine Jugoslavije ali avstro-ogrske monarhije.

Zapostavljanje tehnično in naravoslovno izobraženih menedžerjev

V Nemčiji so vodilni menedžerji v avtomobilski, strojni, telekomunikacijski, elektronski, farmacevtski in drugi industriji večinoma doktorji inženiringa ali znanosti. Pri nas so bili po osamosvojitvi inženirji in naravoslovci v procesu preobrazbe podjetij pogosto zapostavljeni.

Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo.

Sodelavec, univerzitetni profesor na tehniški univerzi, ki je v preteklosti s tehničnimi rešitvami pripomogel k velikim dobičkom nekaterih izvoznih podjetij, je po osamosvojitvi v nadzornem svetu velikega slovenskega podjetja opozarjal, da mora biti prednostna naloga podjetja ohraniti in razvijati razvojne oddelke kot temelj za dolgoročni obstoj podjetja. Niso ga poslušali. Sklenili so, da se najprej lotijo lastniške preobrazbe. Ko so začeli razmišljati o razvojnih oddelkih, je bilo za podjetje že prepozno.

Univerza je raziskovalno-pedagoška, ne pedagoška ustanova

Nove zakonske spremembe za področje visokega šolstva ne spodbujajo dovolj raziskovalne uspešnosti univerzitetnih profesorjev in so preveč usmerjene v neposredno pedagoško delo (predavanja). Gre za koncept, ki ni v skladu z gibanji v razvitih državah, na primer v Nemčiji, kjer so glede na raziskovalne rezultate univerze razdelili v raziskovalne in druge, financirajo pa predvsem raziskovalne, ki lahko pomembno pripomorejo k razvoju države. Nekatere spremembe v slovenski visokošolski zakonodaji gredo sicer v pravo smer, saj so po novem neposredne (variabilne) pedagoške obveznosti od pet do sedem ur na teden namesto prejšnjih šest ur, vendar to ni zadosti.

Kot je bilo pričakovati, visokošolski sindikat tudi tej malenkostni spremembi nasprotuje, saj se ne zaveda, da univerze ne morejo biti brez škode v nedogled predvsem socialne, in ne raziskovalne ustanove, tako za študente kakor tudi profesorje, ki ne ustrezajo mednarodnim merilom kakovosti. Menim, da so take in podobne poteze sindikata vzrok, da na Fakulteti za elektrotehniko (FE) Univerze v Ljubljani prejšnji petek večina zaposlenih ni glasovala za stavko 23. januarja 2013, torej udeležba na tej stavki na FE UL ni bila izglasovana.

Pred kratkim je FE v dokumentu, poslanem vodstvu UL, poudaril, da je univerza hkrati izobraževalna in raziskovalna ustanova, kar narekuje prožnejše določanje uradnih profesorjev iz pedagoške in raziskovalne dejavnosti. Da bi UL ostal raziskovalna univerza, je nujno enakovredno obravnavanje pedagoških in raziskovalnih delavcev univerze, česar zdajšnja zakonodaja ne omogoča.

Torej večja prožnost pri neposrednih pedagoških obveznostih, ki bi omogočala, da se lahko raziskovalno-razvojno manj aktiven profesor obremeni za več kot sedem ur neposrednih pedagoških obveznosti na teden, raziskovalno-razvojno aktivni profesor pa razbremeni pod pet ur. Tako kot je to urejeno na boljših raziskovalnih univerzah v razvitem svetu, kamor bi se radi šteli, vendar smo večinoma že ugotovili, da tja (še) ne sodimo.

Upoštevanje mednarodnih meril kakovosti

FE je predlagal tudi ustanovitev mednarodne komisije neodvisnih tujih univerzitetnih profesorjev iz najrazvitejših držav, ki bi sodelovali pri določanju minimalnih meril kakovosti za izvolitev v nazive visokošolskih profesorjev na UL. Precej bolje kot da bi omenjene minimalne standarde določala Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu, saj lahko iz izkušenj, žal precej gotovo, pričakujemo, da tako določeni standardi zaradi raznovrstnih osebnih interesov vpletenih oseb ne bodo zagotavljali izboljšanja kakovosti visokega šolstva. Zato bi morali po mojem mnenju na ravni države zakonsko določiti minimalna mednarodno primerljiva merila za izvolitev v nazive visokošolskih profesorjev, ki bi jih postavili eksperti iz tujine brez večinskega sodelovanja naših univerz.

Tako da v prihodnje ne bomo imeli profesorjev s slabšimi raziskovalnimi rezultati, kot pa jih zahtevajo v nekaterih razvitih državah za pripustitev k zagovoru doktorata. Z zaostritvijo meril za izvolitve bi obrnili zdajšnjo nenaravno porazdelitev profesorskih nazivov, kjer imamo na profesorskih mestih precej več rednih profesorjev kot docentov.

Vpis 2013

Zmanjšanje in prerazporeditev vpisa študentov v skladu z dolgoročnimi potrebami in strategijo razvoja

Razvojni oddelki v podjetjih so odločilni za obstoj in razvoj podjetja. Zato potrebujemo inženirje in naravoslovce z mednarodno primerljivo izobrazbo, ki jo lahko dobijo le na raziskovalno-razvojnih univerzah z ustreznimi laboratoriji in profesorji, ki so raziskovalno-

razvojno aktivni in mednarodno primerljivi po rezultatih. FE na UL je tako pred kratkim predlagal, da bi moral UL skladno s potrebami slovenskega gospodarstva povečati relativni delež študentov tehnike in naravoslovja glede na potrebe družbe oziroma gospodarstva.

[A] 5730Untitled-18.1358274368.gif

Ker je v Sloveniji delež študentov posamezne generacije približno dvakrat prevelik, to pomeni, da je treba na ravni države začeti zmanjševati število vpisanih študentov v prvi letnik, in to bolj korenito na družbenih, poslovnih, pravnih in humanističnih smereh, manj pa tehničnih in naravoslovnih.

Fakulteta za elektrotehniko UL je tako pred kratkim za akademsko leto 2013/14 na predlog študentov senatorjev na seji fakultetnega senata dodatno zmanjšala vpis v prvi letnik, kar kaže, da so se začeli študenti tehnike (drugače od nekaterih profesorjev na UL) zavedati, da prevelika množičnost študija na slovenskih univerzah vodi v znižanje kakovosti diplomantov in raziskovalno-razvojnega dela na univerzah. Za ponazoritev navajam podatke o prejšnjem in predvidenem vpisu - glej graf.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Nesanirane bolnišnice, pozabljeni pacienti 2

Zdravstvo ima večje prihodke, več zaposlenih in višje plače. A tudi večje izgube od načrtovanih ter bistveno več čakajočih...

FINANCE
Kilavi učinki sanacije bolnišnic po enem letu - izgube večje, prihranki manjši 3

Pet bolnišnic ima celo večjo izgubo od predvidene v finančnih načrtih - UKCL, Kranj, Nova Gorica, Celje in Trbovlje; s plusom le tri od...

AVTO
Posel
Posel Volvo želi biti avtomobilski Netflix: “Ne kupujte tega avta”

Predvidljivo – avtomobilski oglasi pojejo slavospeve obliki in udobju novih modelov in stranke prijazno vabijo na ogled v salon. Nova...

DRAŽBE
Članki
Članki TOP 10 dražb: stanovanja v Kopru, Celju in Vrhniki, hiše v Ljubljani in Izoli, porsche cayenne

Pregled najboljših dražb v tednih od 24. decembra do 10. januarja

FINANCE
Odločitev politike, komu slovenski hoteli: ne Kostiću ne Jamniku, ampak državi 2

Novi politični obrazi, nova mantra: od nacionalnega interesa do zdravega nacionalnega interesa

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Bo višja minimalna plača res vodila v splošno rast plač, kot pričakujejo politiki? 2

Čez dva tedna se bo minimalna plača zvišala najbolj po letu 2010, to pa je zgolj prvi v seriji velikih dvigov minimalne plače

PRO
Članki
Članki Davčna olajšava letos, premija na obroke prihodnje leto

Tudi letos lahko pri Pokojninski družbi A premijo individualnega dodatnega pokojninskega zavarovanja plačate na obroke.

FINANCE
Velike spremembe v trgovini! Hofer prvič pred Tušem! Amazon pa napada vse! 8

"Klasični trgovci so pred leti podcenjevali diskontarje. Zdaj vsi podcenjujejo Amazon," opozarja raziskovalec tržnih trendov Zenel...

TOP JOB
Delavci