Komentar

Slovenci smo svetovni prvaki v številu zaposlenih na državnih inštitutih

Čas branja: 5 min
06.01.2013  22:30
Gospo­darski razvoj je v preteklosti pomagal ohraniti slovensko narodno identiteto.

Osamosvojitev Slovenije v letih 1990-1991 ne bi bila mogoča, če v zadnjem obdobju avstro-ogrske monarhije, pa tudi v tridesetih letih 20. stoletja, v obdobju Kraljevine Jugoslavije, gospodarska moč Slovencev ne bi zelo zrasla, kar je omogočilo podporo kulturnih in znanstvenih dejavnosti, katerih rezultati so pripomogli, da so Slovenci lahko ohranili in razvijali svojo narodno identiteto. V Trstu je bilo tako leta 1910 glede na avstro-ogrske popise okoli 57 tisoč ljudi s slovenskim občevalnim jezikom, glede na rezultate državnozborskih volitev iz leta 1911 pa celo več kot 70 tisoč, kar ni veliko manj kot tržaških prebivalcev z italijanskim občevalnim jezikom (Ljubljana je ob istem času imela le 52 tisoč prebivalcev, vključno z nemško govorečimi). Pred začetkom prve svetovne vojne je gospodarska moč tržaških Slovencev presegla gospodarsko moč tržaških Italijanov, kar se med drugim kaže tudi v starem Narodnem domu v Trstu, ki je bil požgan v času fašizma. V istem obdobju lahko ugotovimo, da je večina gradov na Kranjskem pripadala gospodarsko uspešnim lastnikom slovenskega izvora, ki večinoma niso bili ponemčeni Slovenci.

Brez znanja in truda ne gre

Gospo­darski razvoj je v preteklosti pomagal ohraniti slovensko narodno identiteto.

Gospodarska uspešnost Slovenije je v prihodnosti mogoča le s pomočjo visoko kvalificirane, sposobne, delavne in uspešne elite na področju gospodarstva, kulture, medicine, znanosti in razvojnih dejavnosti, ki bi ji morala zdajšnja vladajoča omrežja nekompetentnih na vseh omenjenih področjih dovoliti opravljati delo. Egalitarnost in kulturna revolucija, ki smo jo izvedli v Sloveniji v zadnjih 20 letih, kjer lahko vsakdo študira, ne glede na sposobnosti in delavnost, in kjer lahko vsak dobi kakršnokoli vodilno delovno mesto ne glede na kvalifikacije (pri čemer nimam v mislih samo formalne izobrazbe), ne vodita v razvoj, temveč v zaostajanje Slovenije, kar je v zadnjem času več kot očitno. Naj ob tem omenim, da tudi ustanovitev novih ali rast že uveljavljenih podjetij po letu 1945 ni bi bila posledica delovanja tovarišev iz takratne politike, ampak rezultat dela strokovnjakov, ki so bili nadaljevalci ustrezne tradicije in so imeli hkrati potrebna znanja. Na primer, tovarno Krka je ustvaril sin razlaščenega lastnika lekarne v Novem mestu iz nacionalizirane očetove lekarne, pred drugo vojno je končal študij farmacije v Zagrebu in je torej združeval potrebno tradicijo in znanje ter voljo do dela. Tovarno Stol v Kamniku je z ustanovitvijo razvojnega oddelka dvignil mlad arhitekt in oblikovalec, ki se je pred drugo vojno ob obiskovanju gimnazije v očetovi rezbarski in mizarski delavnici izučil vseh skrivnosti obdelovanja lesa. Hkrati je za komercialno plat delovanja Stola skrbel sin predvojnega lastnika Hotela Slon v Ljubljani, ki se je šolal v Švici, govoril več jezikov in bil sposoben kultiviranega komuniciranja s kupci v zahodni Evropi, kamor je Stol v petdestih letih izvažal velik del proizvodnje.

Kulturna revolucija v zadnjih 20 letih

Po drugi strani lahko v najnovejši slovenski zgodovini navedemo primere podjetij, ki so imela s pomočjo politike nastavljene nekvalificirane uprave, končni rezultat tega eksperimentiranja pa je splošno znan. Na splošno so največja težava slovenskega gospodarstva v večinski državni lasti nesposobni in nekvalificirani vodilni menedžerji, ki na svetovnih lestvicah redno zavzemajo zelo nizka mesta. Kot je zapisal Marko Kos, so v nemški avtomobilski industriji, telekomunikacijah, elektroniki in elektronski industriji vodilni direktorji večinoma doktorji inženirji. Pri nas pa vodilni v državnih podjetjih prihajajo večinoma z ekonomsko-poslovnih in pravnih ali celo družboslovnih fakultet (polomija v Istrabenzu), namesto da bi bili ob ustreznem ekonomskem znanju tudi strokovnjaki na svojem področju, česar se sicer držijo v nekaterih uspešnih slovenskih podjetjih v delni državni lasti, kot je novomeška Krka. Poleg tega so fakultete s področja ekonomije, družboslovja in prava, vzemimo primer Univerze v Ljubljani (UL), tudi najbolj množične glede števila vpisanih študentov, kar samo po sebi ne zvišuje kakovosti znanja diplomantov, primanjkujeta pa jim tudi število in mednarodna odmevnost rezultatov zaposlenih raziskovalcev.

Privilegirani državni inštituti kot ostanek sovjetske organizacije znanosti

Na splošno imajo slovenske univerze premalo mednarodno uveljavljenih raziskovalcev in razvojnikov, medtem ko je registriranih raziskovalcev tako na univerzah kot še posebej na vladnih (državnih) inštitutih razmeroma veliko. Kot je zapisal Marko Kos, smo po številu raziskovalcev na vladnih inštitutih svetovni rekorderji, kar je deloma ostanek sovjetske oblike organiziranja znanosti, prav tako kot mesečne apanaže članom SAZU. Zaradi ustanoviteljskih obveznosti se namreč pri nas za financiranje vladnih inštitutov porabi veliko proračunskega denarja mimo vseh razpisov in ne glede na dosežene rezultate.

Kot je v Delu zapisal Marko Kos, je za razvoj Slovenije nujna integracija delov slovenskih vladnih raziskovalnih inštitutov v slovenske univerze, nekatere njihove dele pa je treba prepustiti delovanju trga. Preostale raziskovalce z inštitutov pa je treba vključiti v podjetja. Tako kot to delajo trenutno v Avstriji in še kje.

Na našem največjem inštitutu, Institutu Jožefa Stefana (IJS), je že zdaj dopolnilno zaposlenih veliko raziskovalcev, ki so redno zaposleni na slovenskih univerzah, za kar ni nobene potrebe, saj je to povezano z nepotrebnimi režijskimi in drugimi stroški. Sodelovanje v znanosti je mednarodno in ni vezano na dopolnilna delovna razmerja. Naj navedem primer Oddelka za teoretično fiziko (F1) na IJS. Večina raziskovalcev tega oddelka je redno zaposlena na slovenskih univerzah, največ kar na približno sto metrov oddaljeni Fakulteti za matematiko in fiziko. Kakšen smisel ima vzdrževanje dveh kabinetov na razdalji sto metrov in še mnogo drugega? Nepotrebni režijski stroški, in vse to iz dela slovenskega proračuna, ki je namenjen znanosti.

Kdaj enaka merila za vse?

Težava porabe proračunskega denarja s strani državnih inštitutov niso samo veliki ustanovitveni deleži kot obveznost države, ampak tudi sistem razdeljevanja denarja s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki je v programskem financiranju prilagojen inštitutom. Financiranje večine programskih skupin ARRS namreč ni kaj dosti v korelaciji z raziskovalnimi rezultati. Novo programsko skupino ARRS je na določeni raziskovalno-pedagoški ustanovi mogoče ustanoviti le, če predhodno neha delovati neka druga programska skupina na tej isti ustanovi. Sistem spominja na razdeljevanje prebend v srednjeveški Cerkvi.

Naj za konec za ilustracijo navedem primer dveh programskih skupin ARRS s področja tehniških ved, prve z IJS in druge z UL, ki se ukvarjata s približno enakim raziskovalnim in razvojnim delom (vsi podatki so za obdobje od leta 2007 do 2012 in zaokroženi, vir: baza SICRIS). Torej, v številu objav prve kategorije, številu čistih citatov ter številu točk učinkovitosti raziskovanja na enoto dobljenega denarja od ARRS (to je na enoto FTE = 1.700 ur financiranja raziskovalca) je programska skupina IJS v zadnjih petih letih objavila 35 člankov, dosegla 400 čistih citatov ter 500 točk SICRIS na enoto FTE ARRS dodeljenih sredstev. Raziskovalna skupina UL pa je v istem času objavila 115 člankov, dosegla 1.200 čistih citatov ter pet tisoč točk na enoto FTE. Torej je raziskovalna skupina UL po merilih ARRS glede na vložena sredstva desetkrat učinkovitejša od raziskovalne skupine IJS. Pa da ne ostanemo samo pri točkah iz baze SICRIS. Starejši člani omenjene programske skupine UL so pred leti ustanovili visokotehnološko podjetje, ki ima okoli 40 zaposlenih (predvsem nekdanjih doktorandov iz skupine) in ima letno približno toliko prihodkov iz tržnih dejavnosti (gre za izdelavo visokotehnoloških izdelkov) kot celoten IJS skupaj. Razmerje med ARRS financiranjem obeh raziskovalnih skupin se že leta ni spremenilo oziroma se je celo malo izboljšalo v korist skupine IJS. Torej jasen primer neracionalne porabe proračunskega denarja, ki ohranja anahronistično sovjetsko organizacijo slovenskega raziskovanja in privilegiran status redno in dopolnilno zaposlenih na slovenskih vladnih inštitutih (v funkciji socialne ustanove). To že dolga leta pripomore k nazadovanju slovenskih univerz in nazadovanju razvojnega dela v slovenskem gospodarstvu, veliko hujše kot na primer rezanje proračunskih sredstev v letu 2012. Zato se ne moremo čuditi, da bo imela Češka prihodnje leto večji prihodek (BDP) na prebivalca kot Slovenija, ob osamosvojitvi Slovenije pa je bil ta več kot dvakrat manjši. Neto dohodki mladih doktorjev znanosti v češkem gospodarstvu pa so že zdaj večinoma boljši kot tisti v Sloveniji (ne pa tudi njihova bruto plača), saj se pri nas nikakor ne moremo odločiti, da bi uvedli socialno kapico.

Ddr. Aleš Iglič je predstojnik katedre za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Aleš Iglič je predstojnik katedre za osnove elektrotehnike, matematiko in fiziko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Kdo je podjetnik, ki želi kupiti tri hotele na Pohorju 1

Organizator športnega turizma Miran Ferk, od septembra tudi najemnik hotelov Arena, Bolfenk in Videc, je poskrbel za okoli 10 tisoč...

SUBV
Članki
Članki Podjetja lahko za energetske obnove dobijo subvencijo

S subvencijo je mogoče pokriti do petino upravičenih stroškov, dobiti pa je mogoče tudi posojilo s subvencionirano obrestno mero

FINANCE
7 stvari, ki jih morate vedeti, preden kupite stanovanje kot naložbo

Slovenski nepremičninski trg pod lupo Banke Slovenije

FINANCE
Zakaj centralni bančniki zaradi sanacije bank ne bi smeli biti zaprti in kaj je zelo narobe 16

Izvorno in aktualno zlo: sramotno za vlado, za parlament in za državo je, da tudi po šestih letih bančni izbrisanci ne morejo sodno...

FINANCE
Davki na kapitalske dobičke bodo lahko celo podvojeni, postopne uveljavitve pa kljub temu ne bo 4

Na finančnem ministrstvu pravijo: kar boste prodali po 1. januarju 2020, bo obdavčeno po novi zakonodaji, če bo seveda sprejeta; to v...

PRO
Članki
Članki Izjemne zgodbe in potenciali pri povezovanju kmetijstva in turizma (brezplačna revija)

V deželi, kjer se točita med in vino, se vse bolj uspešno povezujeta panogi kmetijstva in turizma. Poglejte, kako to uspeva najboljšim.

TRANS-LOG
Novice
Novice Estonski državni letalec Nordica postaja podizvajalec za poljski Lot 1

Pri Nordici so te dni napovedali opuščanje petih nedobičkonosnih povezav, hkrati pa so z novo pogodbo prenesli komercialno tveganje...

FINANCE
Kaj je Apollo, ki se je izstrelil med največje igralce na slovenskem bančnem trgu 6

Takšna je zgodba vlagateljskega imperija, ki upravlja več kot 300 milijard dolarjev sredstev vlagateljev