Pred 20 leti zaživel enotni evropski trg; kakšni so njegovi učinki?

Čas branja: 4 min
01.01.2013  11:31
Med leti 1992 in 2008 je notranji trg EU pomagal ustvariti 2,77 milijona novih delovnih mest

EU danes praznuje pomembno obletnico. Pred 20 leti je uradno zaživel enotni evropski trg, ki ga krasijo štiri temeljne svoboščine - prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. Notranji trg je za EU, ki še išče svoje mesto v novem globalnem redu, in še posebej za male države, kot je Slovenija, zelo pomemben. EU ga želi zato še poglobiti.

euro evropa

Ko je bil enotni evropski trg vzpostavljen, je združeval 345 milijonov prebivalcev v 12 državah članicah EU, danes pa povezuje več kot 500 milijonov ljudi v 27 članicah unije. Potrošnikom in gospodarstvu nudi veliko koristi, ki so na prvi pogled morda premalo opazne, zato se marsikdo pomena notranjega trga ne zaveda dovolj.

Evropska komisija ocenjuje, da je bil bruto domači proizvod (BDP) 27 članic EU leta 2008 za 2,13 odstotka ali 233 milijard evrov višji, kot bi bil brez enotnega trga. Med leti 1992 in 2008 je notranji trg pomagal ustvariti 2,77 milijona novih delovnih mest, skokovito pa je po njegovem oblikovanju narasla tudi trgovina.

Pocenila se je mednarodna mobilna telefonija

Ena najbolj otipljivih koristi notranjega trga je občutna pocenitev mednarodne mobilne telefonije v EU, študenti lažje študirajo v drugih evropskih državah, brezposelni ali drugi, željni izzivov, lažje in hitreje poiščejo službo v tujini, večja podjetja lahko uživajo koristi ekonomije obsega, za mala in srednje velika podjetja pa se odpirajo novi trgi.

"Notranji trg je velika prednost za mednarodno konkurenčnost EU. Brez notranjega trga bi bil njen položaj sredi svetovnega ravnovesja gospodarskih sil šibkejši, ravno v trenutku, ko se pojavljajo novi subjekti," je za STA povedala docentka za evropsko pravo na mariborski pravni fakulteti Janja Hojnik.

Večja tržna integracija ima po njenem mnenju zelo raznolike pozitivne učinke. "Ti so v prvi vrsti politične narave, saj večji obseg gospodarskega sodelovanja povečuje stabilnost političnih odnosov med državami," je dejala. Najvišji ekonomski učinek je notranji trg dosegel pri tujih neposrednih naložbah. Ekonomski učinek prostega pretoka blaga je primerljiv s tujimi naložbami, medtem ko je ekonomski učinek pretoka storitev nižji, vendar ima znatni potencial za povečanje, je pojasnila.

Neizkoriščenega potenciala je kljub temu še dovolj. Evropska komisija je zato oktobra lani predlagala 12 novih ukrepov za izboljšanje delovanja enotnega trga, t.i. akt za enotni trg II, ki se osredotoča na povezovanje prometnih in energetskih omrežij, npr. odpiranje železnic tuji konkurenci znotraj EU, mobilnost državljanov in podjetij, digitalno gospodarstvo ter socialno povezanost in krepitev koristi za potrošnike.

Slovenija ne sodi med resne kršiteljice pravil

Hojnikova je te predloge ocenila pozitivno, je pa opozorila, da Evropska komisija doslej ni bila preveč uspešna že pri uresničevanju akta za enotni trg I, ki je bil kot odgovor na krizo sprejet leta 2011, ciljal pa je na krepitev konkurenčnosti EU.

"S pomočjo Sodišča EU bi komisija utegnila biti uspešna, vendar najbrž ne na zelo kratek rok. Poleg tega bo morala države članice prepričati v aktualnost in pomembnost notranjega trga in njegove nadaljnje nadgradnje - ne le na področju finančnih storitev, ki jim je od začetka gospodarske krize namenjena glavnina pozornosti politike," je ocenila sogovornica.

Slovenija - sodeč po odločitvah Sodišča EU - ne sodi med resne kršiteljice pravil notranjega trga, je povedala Hojnikova in spomnila, da je bila na področju notranjega trga v zadnjih osmih letih tožena le enkrat, v primeru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. A Hojnikova opozarja, da so podjetja in državni organi v praksi pogosto slabo obveščeni o pravilih notranjega trga, zato se pojavljajo številne ovire.

Poleg tega se je z gospodarsko krizo razširil tudi vse bolj odkriti protekcionizem domačega gospodarstva. Primer tega, tako Hojnikova, predstavlja obsežna promocija domačih proizvodov, ki je dosegla vrh s sprejemom zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov. "Čeprav gre za razumljiv odziv politike na zmanjšano prehransko samooskrbo Slovenije, je iz tega razvidno selektivno gledanje na notranji trg - da je za državo koristen le izvoz, ne pa tudi uvoz," je pojasnila.

evropa, zvezdice, ecb

Pomembno leto tudi za železniški promet

Letos bo za Slovenijo pomembno tudi področje železniškega prometa, kjer se bo morala naša država po mnenju Hojnikove bolj odpreti. Slovenija je namreč v postopku pred Sodiščem EU, ki bo v kratkem izreklo sodbo, ta pa bo za Slovenijo najverjetneje negativna. Pomembno bo tudi področje čezmejnih zdravstvenih storitev, saj se bo oktobra iztekel rok, v katerem morajo države članice v svoj pravni red prenesti direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravljenju.

Težavo nenazadnje predstavlja tudi naraščajoče število beračev iz drugih držav članic EU, pri čemer po mnenju Hojnikove ni povsem jasno, kateri ukrepi zoper njih so skladni s pravom EU in kateri ne. "Tudi sicer se bodo nadaljevale težave, povezane z gospodarsko in socialno raznolikostjo držav članic, ki vplivajo tako na življenjski standard državljanov kot na poslovanje gospodarskih subjektov," je opozorila poznavalka notranjega trga.

Glede dileme, ali je notranji trg za male države, kot je Slovenija, še toliko bolj pomemben ali ima lahko tudi negativne posledice, npr. beg možganov, na katerega v Sloveniji v zadnjem času opozarja veliko strokovnjakov, je Hojnikova jasna - notranji trg je za male države bistveno bolj pomemben kot za velike, ki se lažje samooskrbujejo kot male.

"Samo pomislite, koliko stvari je potrošnikom primanjkovalo na enotnem trgu nekdanje Jugoslavije in so jih poskušali na skrivaj uvoziti v državo, pa je šlo za desetkrat večji trg od slovenskega. Slovenija alternativ enotnemu trgu EU praktično nima - pristanemo v položaju, kakršnega ima denimo Moldavija," je povedala.

"Enotni trg nedvomno ima prihodnost"

In kakšno prihodnost Hojnikova napoveduje notranjemu trgu? "Če se občasno evru napoveduje, da nima prihodnosti, menim, da enotni trg prihodnost nedvomno ima. Pravzaprav EU nima nobene alternative temu," je povedala strokovnjakinja, ki si ne predstavlja, da bi npr. znova uvedli carine na notranjih mejah.

Vzpenjajoče se velesile, kot so Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska, ki sestavljajo skupino BRIK, predstavljajo premočno konkurenco, da bi si lahko EU privoščila drobitev in vrnitev v stanje pred 25 leti. "Danes mora biti EU enotnejša kot kadarkoli, da bi lahko s skupnimi močmi obvarovala svoj položaj in svoje interese v okviru mednarodnih organizacij, kot so Svetovna trgovinska organizacija, Mednarodni denarni sklad ...," je dejala Hojnikova.

EU je danes sicer precej bolj raznolika, kot je bila pred 60 leti, ko je enotni trg združeval le šest držav članic. Še posebej je ta raznolikost po mnenju Hojnikove očitna na socialnem področju. Razlike v minimalnih plačah so med državami članicami, npr. med Luksemburgom in Bolgarijo, danes kar 14-kratne. "Če bi danes na novo vzpostavljali enotni trg, bi države - za razliko od časa izpred 60 let - najbrž nasprotovale svobodnemu gibanju delavcev," je pojasnila strokovnjakinja.

A to ni edini problem. "Težavno vprašanje je tudi svobodno gibanje gospodarskih družb, kako ohraniti socialno Evropo ob hkratni želji po konkuriranju prej omenjenim vzpenjajočim se velesilam, kako v tej situaciji zaščititi okolje, ali je mogoče imeti enotni trg ob nacionalni davčni avtonomiji ... Zato bo glavno vprašanje enotnega trga v prihodnosti konkurenca med pravnimi redi - tako med samimi državami članicami EU kot med EU in njenimi zunanjimi konkurentkami," je sklenila Hojnikova.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Podjetnik
Za podjetnike: Kako po novem oddati davčni obračun 1

Poslovil se je program Silvester. Zdaj za oddajo davčnih obračunov podjetniki potrebujete le eDavke

FINANCE
Ni ovir za Lekarno Ljubljana? Še na eno donosno lokacijo gre, v Center Vič 6

Bo ministrstvo za zdravje tudi tokrat prikimalo, čeprav ustanovitveni akt LL domnevno ni usklajen z zakonom? Ali pa se lahko s soglasjem...

FINANCE
Napovedi se lomijo: zakaj se denar letos morda ne bo podražil 1

Jesenski dvigi obrestnih mer v Evropi vse bolj vprašljivi, v Frankfurtu že razglabljajo o spodbudah za kreditiranje

MOJEFIN
Razno
Razno Kmet Vizjak: Bil sem na zavodu, brez denarja. Dosegel sem dno. Potem pa sem svojo strast spremenil v posel! 2

To, kar daš od sebe, boš dobil nazaj, je 25 mladim na zimski finančni šoli za najstnike v Mariboru povedal inovativni kmet Matic...

AVTO
Novosti
Novosti Toyota, ki se prodaja kot vroče žemljice

Z novim RAV4 je japonski velikan (znova) dobil avto, zaradi katerega kupci stojijo v vrsti - kljub povprečni ceni 36 tisoč evrov so pri...

FINANCE
Davka na nepremičnine (še) ne bo! 3

Razlog: nepremičninske evidence so še vedno katastrofa, predvsem glede javne cestne in železniške infrastrukture

Novosti
Novosti Kdo bo Moj zdravnik 2019? Glasujte zanj!

Revija Viva letos že 23. leto zapored organizira glasovanje v akciji Moj zdravnik, v kateri bralci izbirajo najsrčnejše zdravnice in...

DRAŽBE
Članki
Članki Katere so 'najprestižnejše' nepremičnine, ki jih lahko kupite od slabih bank

Preverili smo, katere so najdražje nepremičnine, ki jih ponujata Heta in DUTB.

FINANCE
Prodaja edine še državne banke: v Slovenijo prihaja komisarka Verstagerjeva - povedat, da odloga ne bo? 6

En mesec do oddaje ponudb za Abanko - kaj je zdaj z napovedmi državnega sekretarja Metoda Dragonje, da bo vlada ustavila postopek prodaje?

DRAŽBE
Članki
Članki TOP dražbe: stanovanji v Ljubljani, hiše v okolici Bleda, v Mariboru ter Poljčanah

Pregled najboljših dražb v tednu od 25. februarja do 3. marca