''Silicijevo dolino bi lahko imeli tudi v Sloveniji''

Čas branja: 4 min
27.12.2012  11:03
"Silicijeve doline že rastejo na Kitajskem, v Indiji in tudi v Evropi. Imeli bi jo lahko tudi v Sloveniji in sicer večinoma kar z domačim znanjem," je prepričan Jernej Barbič, profesor na kalifornijski univerzi.

Tokratna iztočnica debate v rubriki E-rgument revije Manager je: Številke kažejo, da veliko izobraženih mladih ljudi iz Slovenije odhaja v tujino. Kaj bi bilo treba ukreniti, da bi se to spremenilo?

Kdo sta razpravljavca, ki vodita debato prek e-pošte:

  • Prof. dr. Roman Jerala je vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu in profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. Pod njegovim mentorstvom so njegovi študentje z razskovalnimi nalogami že večkrat osvojili glavno nagrado na mednarodnem tekmovanju iz sintezne biologije iGEM na ameriški univerzi MIT.
  • Prof dr. Jernej Barbič je matematik , doktoriral je iz računalništva, je profesor na University of Southern California. Lani ga je ameriška revija MIT Technology Review zaradi njegovih inovacij v računalniški grafiki uvrstila med 35 najuspešnejših inovatorjev, mlajših od 35 let.

Eden od namenov rubrike E-rgument je, da razpravljavca debatirata čim bolj sproščeno in spontano. Izmenjana e-sporočila tako objavljamo v celoti, vsebina pa, za razliko od povzetka v reviji Manager, ni lektorirana.

[A] o_MN10_barbic_jernej.1317580172.jpg
Prof dr. Jernej Barbič je matematik , doktoriral je iz računalništva, je profesor na University of Southern California.

4.

Od: Jernej Barbič

Za: Roman Jerala

Poslano: sreda, 19. decembra 2012, ob 19:00



Spoštovani.

Vaša izkušnja z indijskimi študenti, ki niso želeli slišati za Slovenijo, ko so izvedeli za višino plačila, je zelo nazorna. Tukaj bi dodal še eno stvar. Pojem "kvaliteta življenja" pravzaprav mnogim narodom pomeni čisto nekaj drugega kot Slovencem. Jaz veliko delam s kitajskimi in indijskimi študenti in jih večina sploh ne razume, kaj pojem "kvaliteta življenja" pomeni. Pojmi kot so gibanje v naravi, dobra hrana, naravne lepote, niso nekaj, česar si ti študenti želijo, saj so odrasli čisto v nekem drugem okolju, kjer vsega tega ni. In posledično to le stežka cenijo. Ti študenti zelo pogosto zavračajo tudi države, kot je na primer Kanada. Celo Švicarji imajo težave pridobivati kadre, v primerjavi z Američani. V mojem laboratoriju študira nek doktorski študent s Kitajske, ki ni želel iti v Kanado v Vankuver na University of British Columbia samo zato, ker je bila kanadska štipendija bistveno nižja od ameriške na moji univerzi. Čeprav bi v Kanadi imel odličnega mentorja in zelo dobre pogoje, je raje izbral ZDA. Moramo se zavedati, da je povprečna mesečna plača na Kitajskem 200 ameriških dolarjev. Ko ameriška univerza takemu študentu ponudi 2000 dolarjev na mesec, je to bajen dohodek, čeprav je za ameriške razmere nizek. V praksi pogosto taki študenti pošiljajo denar na Kitajsko in s tem podpirajo svoje starše in druge družinske člane.

Strinjam se z vami, da je naša največja priložnost ravno v domačih kadrih. Jaz imam o slovenskih študentih zelo dobro mnenje. Mislim, da imamo izredno nadarjene in sposobne posameznike, ki se lahko enakovredno kosajo v mednarodni konkurenci, če imajo za to ustrezne pogoje. V to smer bi morala delovati Slovenija. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na kadre iz tujine. Torej, jaz bi predlagal nek razumen kompromis, kjer vzgajamo lastne kadre, hkrati pa pustimo vrata odprta tudi za vrnitev naših kadrov iz tujine, kot tudi drugih za Slovenijo zainteresiranih sposobnih tujcev. Jaz bi za začetek predlagal, da se prosta profesorska in raziskovalna mesta v Sloveniji začne objavljati približno 1 leto v naprej, preko javno dostopnega razpisa na Internetu, na katerega se lahko prijavi kdorkoli na svetu. Če je to smiselno, se lahko da znanje slovenščine kot pogoj za prijavo. Lahko se doda tudi člen, da imajo načeloma prednost kandidati, ki so državljani Republike Slovenije. Tako ureditev ima Kanada, ki pri zaposlovanju univerzitetnih profesorjev povsem javno in odkrito preferira svoje državljane pred tujci. Jaz sem se nekoč znanstveno čisto enakovredno kosal z nekim Kanadčanom za profesorsko mesto na Univerzi McGill v Montrealu, vendar nisem bil izbral, ker je bil ta moj proti-kandidat Kanadčan. Še več drugih predlogov za izboljšanje visokega šolstva v Sloveniji sem podal v mojem prispevku, ki je na voljo na moji Internetni domači strani.

Dosedaj ni bilo še nobenega študenta iz Slovenije, ki bi se resno zanimal za delo v moji skupini na moji univerzi v Los Angelesu, čeprav imam za to sredstva in bi takega študenta z veseljem sprejel. Glavni razlog tiči v tem, da se ukvarjam z interdisciplinarnim področjem, ukvarjam se z matematiko, fiziko in računalništvom. V Sloveniji vsakdo študira samo eno od teh usmeritev, zato večina slovenskih študentov nikoli ne sliši za mene, vsaj ne v času dodiplomskega študija. Poleg tega naši študenti dobro vedo, da se morajo navezati na obstoječe raziskovalce v Sloveniji, če želijo akademsko kariero v Sloveniji. Torej, če bi se nekdo odločil za mene, bi to zanj bilo ogromno karierno tveganje, saj ne bi imel zaslombe v Sloveniji. Poleg tega v Sloveniji na nobeni od fakultet ni profesorja ali raziskovalca, ki bi se raziskovalno ukvarjal z računalniško grafiko, vsaj ne aktivno in na vrhunskem svetovnem nivoju.

Sem edini iz Slovenije, ki se udeležuje evropskih in ameriških kongresov s tega področja, objavlja v vrhunske revije in sodeluje v programskih komisijah vrhunskih znanstvenih simpozijev. Zato sem pesimističen glede mojega sodelovanja s Slovenijo na mojem strokovnem področju, dopuščam pa možnost, da se lahko situacija tudi spremeni. S Slovenijo pa v zadnjem času sodelujem čisto na nekem drugem področju. Zanimajo me namreč inovacije, intelektualna lastnina in startup podjetja. Na to temo sem letos 1 teden predaval našim dodiplomskim študentom na Ekonomski Fakulteti Univerze v Ljubljani, na povabilo Prof. Janeza Prašnikarja. Tako da sem na ta način našel svoj stik s Slovenijo.

Pojem "Silicijeva dolina" je v Sloveniji pogosto razumljen dobesedno, kot da je potrebno direktno prekopirati ameriški model. Jasno je, da v Sloveniji to ni možno. Pravzaprav je potrebno govoriti o silicijevi dolini z malo začetnico. Torej gre za območje, kjer je koncentrirana visoka tehnologija, tako na univerzah kot v podjetjih. Take silicijeve doline že rastejo na Kitajskem, v Indiji in tudi v Evropi. Imeli bi jo lahko tudi v Sloveniji in sicer večinoma kar z domačim znanjem. Več o tej temi pa morebiti kdaj drugič.

Lep pozdrav,

Jernej Barbič

Nadaljevanje e-debate, v kateri si razpravljavca izmenjata po tri sporočila, bomo objavili jutri, zaključek pa v ponedeljek. Njen povzetek boste lahko prebrali tudi v najnovejši številki revije revije Manager, ki izide 2. januarja.

Preberite tudi:

21.12.2012
20.12.2012
24.12.2012
28.12.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Spoznajte industrijskega oblikovalca iz Ljubljane, ki sodeluje pri razvoju hyperloopa 6

Jaka Verbič, rLoop: V zadnjih desetletjih ni bilo tehnologije, ki bi ljudem dala toliko misliti kot hyperloop. Nekaj podobnega je bilo v...

SUBV
Članki
Članki Kako bo Otmar Zorn z laserji ščitil čebele 9

Podjetje Zorn Plus je na evropskem razpisu SME Instrument dobilo 50 tisoč evrov subvencije

SUBV
Članki
Članki Dragi moji, kje lahko poberete denar od države? Hop, hop - dokler traja

Nov in celovit pregled subvencij in zastonj denarja za posameznike

AVTO
Novice
Novice VW se je s poravnavo v zadnjem hipu izognil sodbi vrhovnega sodišča, a to je objavilo, kaj misli 1

Primer proti VW na nemškem vrhovnem sodišču ni doživel sodnega epiloga. A kaj to pomeni za primere tožb proti VW? Spomnimo, družbo v...

DRAŽBE
Članki
Članki Stanovanjska bitka v Kopru: ko trg preplavi skoraj 270 novih stanovanj 1

DUTB dobiva konkurenco v Kopru. Nova stanovanja v nekaj tednih napovedujeta tudi Delavska hranilnica in Grafist, ki sta Zeleni park 2...

PRO
Članki
Članki Pogoji za javne pokojnine v letu 2019

Letos so prvič izenačeni pogoji za pridobitev starostne pokojnine za moške in ženske.

SUBV
Članki
Članki TOP razpisi tega tedna: kmetijsko ministrstvo, občine

Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije

AVTO
Nasveti
Nasveti Koliko kilometrov lahko prevozijo današnji električni avtomobili? 10

Preverili smo, kateri električni avtomobili vas bodo zapeljali najdlje. Razporedili smo jih po dosegu, izmerjenem po novem merilnem ciklu...

AGROBIZ
Novice
Novice Razpisi za akvakulturo: Prihaja nov razpis s 400 tisoč evri za inovacije

Od 15. februarja so objavljeni že trije razpisi, na vseh je za akvakulturo na voljo 8,8 milijona evrov

OK & EN
Novice
Novice Balkanskim termoelektrarnam pripisali vzrok za 29 prezgodnjih smrti v Sloveniji leta 2016 13

V zdravstveno-okoljski organizaciji Health and Environment Alliance (HEAL) so termoelektrarnam v Srbiji, Bosni in Makedoniji pripisali...