Komentar

Spremenjena razmerja moči na zahodnem Balkanu

Čas branja: 4 min
26.12.2012  22:30
Ali bo z vstopom Hrvaške v EU Zagreb postal novo regijsko središče?

Leto 2013 bo za zahodni Balkan pomembno. Preveč katastrofično bi bilo reči prelomno, a vendar bo vstop Hrvaške v EU pomenil novo paradigmo razvoja. Ali bo ta veljala samo za Hrvaško ali tudi za druge države v regiji, pa je odvisno od prilagoditve razmeram in načina izkoristka spremenjenih razmerij moči, ki jih bo širitev EU prinesla. Ali bo Zagreb postal novo regijsko središče?

Gospodarstvo v regiji je v najslabšem položaju po letu 1995 oziroma 1999. Kupna moč upada v vseh državah. V Srbiji cene rastejo nesorazmerno z rastjo plač. Brezposelnost naj bi do konca leta 2013 dosegla 30 odstotkov! BiH je tarča političnih spletk, groženj o razpadu države, medtem ko državni dolg raste, tuje naložbe pa upadajo. V prvih devetih mesecih tekočega leta je bilo tujih naložb za 81 odstotkov manj kot v istem obdobju lani. Tudi Hrvaški pred vstopom v EU nižajo bonitetne ocene, brezposelnost pa nezadržno raste. Brezposelnih je že več kot 350 tisoč. Malo boljši so podatki za Kosovo in Makedonijo, kjer dosegajo gospodarsko rast, ki je predvsem posledica vlaganj v energetiko in infrastrukturo. Biser Balkana pa je v tem trenutku Črna gora. Kot predsednik vlade se je v politiko vrnil Milo Đukanović, tokrat kot ljubljenec EU in ZDA. Država neprenehoma prejema pozitivne odzive o napredku pri približevanju EU in Natu. Prav tako dosegajo gospodarsko rast, korupcija ostaja težava. Tudi napovedi za prihodnje leto so večinoma slabe. Najboljši obeti govorijo o stagnaciji, medtem ko je napoved za večino držav še vedno upad BDP in rast brezposelnosti.

Izpolnjevanje zadnjih zahtev EU

Osrednji politični in gospodarski dogodek v prihodnjem letu bo vstop Hrvaške v Evropsko unijo, do katerega to državo čaka zahtevnih šest mesecev. Kritike, ki jih je v oktobrskem poročilu navedla EU, bo Hrvaška morala upoštevati. Jasno izražena stališča temeljijo na potrebi po odpravi netransparentnosti v hrvaškem gospodarstvu, predvsem slabega delovanja nadzornih institucij. Interes držav EU je v tem trenutku predvsem gospodarski in tudi oktobrsko poročilo EU največji del namenja gospodarstvu. Še posebno skrb je izkazala Nemčija, ki je verjetno tudi glavna gonilna sila za tem poročilom. EU (Nemčija) je zaskrbljena predvsem zaradi slabih gospodarskih razmer, prenizke stopnje konkurenčnosti in visoke stopnje korupcije. Pričakujejo večje aktivnosti regulativnih organov.

Po preiskavah v politiki se od Hrvaške pričakujejo tudi preiskave v gospodarstvu. Zaradi tega je v prihodnjih mesecih mogoče pričakovati intenzivnejše delovanje hrvaških nadzornih institucij. Temu smo tudi že priča, saj je Hrvaška samo nekaj tednov po objavi poročila začela obsežno preiskavo o podkupovanju v farmacevtski industriji.

Zaradi že omenjenega upada bonitetne ocene Hrvaške so se začele pojavljati špekulacije, da koalicija ni povsem trdna in da se lahko zgodita razpad koalicije in rekonstrukcija vlade. Vzrok za te govorice so bila nesoglasja v zvezi s sprejemanjem zakona o obdavčenju nepremičnin. V tem trenutku bo zaradi jasno določenega cilja - vstop v Evropsko unijo - vladna koalicija obstala. Šele morebitni časovni zamiki vstopa v EU lahko resno ogrozijo stabilnost vlade.

Razmerje moči - konec statusa quo

Z vstopom v EU bo Hrvaška pridobila mednarodno veljavo ter se okrepila tako politično kot tudi gospodarsko. Logično bi bilo, da se dvignejo bonitetne ocene. Pričakujemo lahko tudi večji priliv tujih naložb. S tem se bo povečala moč države, kar bo spremenilo razmerja moči na zahodnem Balkanu. Ravnotežje v razmerju moči se je v preteklosti izkazalo za najpomembnejše pri zagotavljanju miru in stabilnosti v tej regiji. Sprememba razmerja moči lahko povzroči spremembe ali celo trenja v političnih odnosih med državami. To je pomembno zaradi vpliva na gospodarske odnose. V preteklosti se je namreč pokazalo, da je končni porabnik v teh državah zelo labilen. Pod vplivom zaostrenih političnih odnosov z določeno državo se namreč hitro odzove z zmanjšano porabo pri izdelkih in znamkah, povezanih s to državo. Tako je denimo po blokadi Slovenije pri hrvaškem približevanju EU močno upadel promet slovenskih družb, ki poslujejo na Hrvaškem. Takšni odzivi so sicer kratkoročni, so pa lahko zelo škodljivi. Predvsem pa nakazujejo na nezdrava razmerja in podrejanje gospodarskih interesov političnim.

Težke gospodarske razmere v Srbiji in BiH pomenijo dodatno težavo. Vsaka nepopularna odločitev EU ali haaškega sodišča zmanjša podporo javnosti za vstop v EU, ki je v Srbiji zdaj že krepko pod 50 odstotki. Vladajoča politika sicer konsistentno poudarja, da je edina prihodnost za Srbijo v EU. To je obetajoče, predvsem zato, ker so vladajoče stranke v preteklosti večji poudarek dajale zavezništvu z Rusijo. Poleg tega pa to daje vedeti, da je Srbija v tako nezavidljivem gospodarskem položaju, da nima več izbire. Zato je pomembno, da bo pozitivne učinke širitve EU na Hrvaško čutiti tudi v Srbiji in BiH. Negativen učinek bi namreč lahko vodil k povečanju nacionalističnega razpoloženja, ki lahko izniči EU-perspektivo teh držav.

Nova paradigma razvoja za države zahodnega Balkana

V 21. stoletju se razmerja med državo in gospodarstvom spreminjajo. Medtem ko je v preteklosti veljalo, da je moč države predvsem njena politična in vojaška moč, danes moč države pomeni kakovost življenja in zdravo gospodarstvo. To je nova paradigma razvoja. Kakovost življenja in zdravje gospodarstva na zahodnem Balkanu nista dobra. Hrvaška ima danes upanje. Evropska unija prinaša simbol gospodarskega napredka in kakovosti življenja. To bo pomagalo celotni regiji, le če bo politika v vseh teh državah delovala v korist gospodarstva in ljudi. Gospodarstvo si namreč želi odprto družbo, odprte meje in proste tokove za vzpostavljanje gospodarskih povezav. Če bo politiki takšno shemo uspelo vzpostaviti na zahodnem Balkanu, bo regija bolj zanimiva za kakovostne tuje naložbe, takšne, ki temeljijo na zagotavljanju trajnostnega razvoja. Zdravo jedro domačega gospodarstva, skupaj s trajnostnimi tujimi naložbami, pa je recept za kakovost življenja vseh državljanov. In tista država na zahodnem Balkanu, ki ji bo to prvi uspelo, bo postala vodilni dejavnik regijskega razvoja.

- Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve.

- Oce­ni­te ko­men­tar, na­pi­ši­te ­svoje mne­nje: www.fi­nan­ce.si/­komentarji

- Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MANAGER
Manager
Manager Kdo je prvi Neitalijan za volanom Fiat Chryslerja in kaj ga čaka

Britanca Mika Manleyja, novega šefa Fiat Chryslerja, čaka več izzivov: trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, dvomi...

FINANCE
Podjetja, kaj vam je storiti, ko valute podivjajo? 2

Upad vrednosti turške lire in ruskega rublja povzroča nejevoljo nezavarovanih izvoznikov, znižanje vrednosti evra glede na dolar in...

FINANCE
Če subvencioniramo Teslo, ali v blaginji za vse enako subvencioniramo tudi električne vozičke za starejše 1

Socialni paradoks: kaj je večji luksuz v državi, kjer politika proklamira družbeno enakost in dostojno življenje – električni avto...

MANAGER
Manager
Manager (intervju) Petra Belina, Logout: Za zaposlene je najbolj stresno, da so stalno dosegljivi, da se čutijo zavezane nemudoma odzvati 1

Med najstniki jih je največ zasvojenih z videoigrami, ugotavlja Petra Belina iz centra za pomoč pri čezmerni rabi interneta Logout. Tako...

FINANCE
Okolica Ljubljane: kako rastejo cene nepremičnin v Kamniku, Domžalah, Logatcu, na Škofljici ...

Cene stanovanj v okolici Ljubljane rastejo skoraj tako hitro kot v prestolnici, v posameznih občinah še hitreje

FINANCE
Se Ši Džinpingu maščuje sla po oblasti?

Zaradi upočasnitve gospodarske rasti, upadajočih trgov in škandala okrog cepiva za dojenčke na Kitajskem narašča nezadovoljstvo

PRO
Članki
Članki (Mini priročnik) Kako se izognemo vrtiljaku bolezni sodobnega časa?

Pišemo o sladkorni bolezni, izčrpanosti, stresu in kroničnih boleznih. Vabljeni k branju!

DRAŽBE
Članki
Članki Katere so najdražje hrvaške nepremičnine na dražbah in kako so povezane s Slovenci

Skoraj devet hektarjev veliko zemljišče v Savudriji je na tretji dražbi naprodaj za 3,3 milijona evrov, kar je polovica cene na...

IKT
Članki
Članki Saj ni res, pa je – Intel je razkril novo varnostno ranljivost 2

Poimenovali so jo Foreshadow in je podobna tisti z imenom Spectre, varnostni strokovnjaki pa znova skoraj panično svarijo pred resnimi...

FINANCE
Šarčeva koalicija 5 + 1 – slaba novica za normirane s. p.? 7

Kaj so o normiranih espejih govorile stranke, ki naj bi sestavljale novo vlado