Komentar

Pudranje bančnih bilanc za sproščeno silvestrovanje

Čas branja: 4 min
02.12.2012  22:30
(in koliko nas bo to stalo) - 1. del

Domače banke so tudi po tretjem četrtletju objavile precej lepše rezultate, kot bi lahko pričakovali glede na višino terjatev, ki so jih prijavile v letos začetih insolvenčnih postopkih. A silvestrovo se nezadržno bliža, bilanco na ta veseli dan pa prečeše zunanja revizija, zato je domišljija v njej bolj omejena kot sicer. Uprave bank poskušajo v izjavah za javnost še vedno ustvarjati vtis, da ni resnejših razlogov za skrb, a pod površino lahko že več mesecev zaznavamo precej živčen vrvež. Člani nadzornih svetov odstopajo iz »osebnih razlogov«, izredne seje in krizni sestanki se vrstijo. Razlog je prav v silvestrskih bilancah, za katere bo nujno povišati kapitalsko ustreznost, in ker preprostih poti do tega cilja v trenutnih razmerah ni, so banke prisiljene v iskanje najmanj slabih med slabimi rešitvami.

Recimo bobu bob: obveznice CoCo so nepovratna dokapitalizacija z odlogom, diskontirani odkupi obveznic pa prikrita prisilna poravnava.


Ker se resni vlagatelji očitno niso več pripravljeni spuščati v naše bančno močvirje, bo po junijski dokapitalizaciji NLB tudi decembrska dokapitalizacija NKBM bremenila davkoplačevalce. Da to breme ne bi bilo videti preveliko, država le del zneska tudi uradno nepovratno vplača v nove delnice, preostanek pa prispeva s pretvorbo depozita v pogojno pretvorljive obveznice (Contingent Convertible Bonds - CoCo). Takšna pretvorba na papirju ne pomeni dodatnega izdatka in ne poveča proračunskega primanjkljaja, saj naj bi bile obveznice naložba, ki vlagatelju zagotavlja donos in se ob dospetju (tako kot depozit ob zapadlosti) povrne z izplačilom. Vendar CoCo niso navadne obveznice, saj se, če kapitalska ustreznost banke še pred dospetjem preveč upade ali če bi do takega upada prišlo ob izplačilu njenih CoCo, te samodejno pretvorijo v delnice, s čimer izplačilo odpade, proračunski primanjkljaj pa ustrezno poskoči. Danes bom poskušal pokazati, da pomenijo, upoštevajoč realno stanje NLB in NKBM, zneski, vloženi v njune obveznice CoCo, že od začetka neizogibno in najbrž tudi zavestno nepovratno dokapitalizacijo, le da bo uradno in z vsemi posledicami kot taka priznana z nekaj odloga.

Vse našteto pa še vedno ne zadošča za doseganje zahtevane kapitalske ustreznosti naših največjih bank, zato si te k povečanju kapitala pomagajo še z diskontiranimi odkupi svojih obveznic. Tudi ta ukrep na prvi pogled deluje privlačno, saj banke z njim ustvarijo hiter in zanesljiv dobiček. A kot bom poskušal razčleniti prihodnji ponedeljek, so tudi diskontirani odkupi dejansko zelo kočljivi, saj gre za rahlo prikrito prisilno poravnavo, s katero si banke kratkoročno sicer povečajo kapital, srednjeročno pa za to plačajo z zajetnim znižanjem bonitete in popolno izgubo dostopa do zadolževanja na trgih.

CoCo - nepovratna dokapitalizacija z odlogom

Pravila, po katerih lahko država izboljša kapitalsko ustreznost bank z vplačilom obveznic CoCo, ki štejejo v prvovrstni temeljni kapital, je 8. decembra lani predpisala Evropska bančna agencija (EBA) s pravilnikom BCCS Common Term Sheet in priporočilom REC/2011/1. Po določbah teh dveh dokumentov se obveznice CoCo pretvorijo v delnice, če količnik prvovrstnega temeljnega kapitala (Core Tier 1 - CT1) upade pod sedem odstotkov, po 1. januarju 2013 pa tudi, če količnik temeljnega kapitala, znižanega za vrednost CoCo kot dela tega kapitala (Common Equity Tier 1 - CET1), upade pod 5,125 odstotka. Do pretvorbe pride tudi ob samem dospetju obveznic CoCo, če bi po njihovem izplačilu CT1 znašal manj kot devet odstotkov.

V enoletne obveznice CoCo, ki jih je izdala NLB, je država 30. junija letos vložila 320 milijonov evrov, okrepljen s tem vložkom in dobičkom iz diskontiranih odkupov obveznic (o katerih več prihodnji ponedeljek) pa je CT1 NLB poskočil s 6,3 na 10,1 odstotka. Zato bi lahko sklepali, da je do izpolnitve pogoja za pretvorbo CoCo v delnice še daleč. A sodeč po izkušnjah, to ni nujno; po prvem polletju lani je NLB poročala o dobičku v vrednosti dobrega milijona evrov, v revidiranem poročilu ob koncu leta pa o izgubi za kar 233 milijonov evrov! Če presojo utemeljimo na letošnjih tekočih podatkih, je slika še bolj črna, saj višina terjatev, ki jih je NLB doslej prijavila v letos začetih insolvenčnih postopkih (653 milijonov evrov brezpogojnih in še 363 milijonov pogojnih terjatev - največje dolžnike povzema tabela), močno presega višino kreditnih oslabitev, ki jih je oblikovala v istem obdobju (zgolj 245 milijonov evrov). Če bo revidirani celoletni izid NLB približno sto milijonov evrov slabši od lanskega, bo CT1 ob koncu leta že upadel pod sedem odstotkov, kar bi privedlo do samodejnega sproženja pretvorbe CoCo.

Da se napoveduje tak razplet, so v torek ugotovili tudi nadzorniki NLB, ki zato predlagajo, da se v soboto, 29. decembra, izglasuje, na silvestrovo pa tudi že vplača, nova dokapitalizacija NLB v vrednosti 375 milijonov evrov. S tem bi bila pretvorba CoCo začasno preprečena, CT1 NLB pa bi s slabih sedmih vnovič zrasel čez devet odstotkov. Za zdaj še ni jasno, kdo in kako naj bi na silvestrovo vplačal svežih 375 milijonov, a tudi če se bo to zgodilo, se pretvorbi obveznic CoCo skoraj gotovo ne bo mogoče izogniti ob njihovem dospetju 30. junija prihodnje leto, saj bi izplačilo 320 milijonov glavnice in še 10 odstotkov obresti nanjo dokaj očitno povzročilo upad CT1 NLB pod devet odstotkov. In osebno težko verjamem, da to ni bilo že v času izdaje teh obveznic jasno tako njihovemu izdajatelju kakor tudi vplačniku.

Še 200 milijonov evrov namerava država ta mesec vložiti v NKBM - 50 milijonov v novoizdane delnice kot nepovratno vplačilo, preostalih 150 milijonov pa v obveznice CoCo, ki bodo na papirju, tako kot pri NLB, pomenile začasno posojilo in ne bodo povečale proračunskega primanjkljaja. S tem vložkom se bo CT1 NKBM, ki je konec septembra znašal 6,2 odstotka, dvignil na približno 9,2 odstotka, če se bosta optimalno izšla še diskontirani odkup in zamenjava obveznic, ki sta pravkar v teku (več o tem čez teden dni), pa na približno 10 odstotkov. Tudi pri NKBM so terjatve v letošnjih insolvenčnih postopkih (243 milijonov evrov brezpogojnih in še 52 milijonov pogojnih terjatev - največje povzema tabela) višje od oblikovanih kreditnih oslabitev (209 milijonov evrov), a je razlika mnogo manjša kot pri NLB. Če se dinamika naraščanja slabih terjatev NKBM ne bo močno povečala, bodo njene obveznice CoCo tako skoraj gotovo »preživele« prvo polletje, in če bo njihova uradna ročnost kaj daljša od tiste pri NLB, morda tudi konec leta 2013.

Dolgoročno pa je perspektiva vseeno slaba, saj bodo dotlej morali razglasiti insolventnost še mnogi dolžniki NKBM, med večjimi zelo verjetno - v abecednem redu in nekateri že drugič - vsaj Granit, Intereuropa, Istrabenz, Merkur, MLM, NFD Holding, Pivovarna Laško in Sava ... če seveda ne bo tudi njih izdatno reševala država. In podobno kot pri NLB tudi pri NKBM velja, da bo ob zapadlosti CoCo, ne glede na njen natančni datum, izplačilo glavnice in obresti skoraj gotovo privedlo do upada CT1 pod dovoljeno mejo, zaradi česar bo tudi tu prišlo do pretvorbe v delnice.

Za podobno vztrajnost pri odmetavanju davkoplačevalskega denarja v »svoje« banke se je odločila Irska - in javni dolg s 25 odstotkov BDP ob koncu leta 2007 dvignila na zdajšnjih 116 odstotkov. Zato bi kazalo razmisliti, ali res želimo vztrajati na irsko-španskem vlaku oziroma celo prevzeti položaj strojevodje.

[A] c7b6Untitled-24.1354479309.gif
Foto: Redakcija Financ

O tem, kako si banke delajo slabo uslugo tudi z diskontiranimi odkupi obveznic, in o tem, kaj so manj slabe možnosti, če bi jih le želeli racionalno sprejeti, pa v drugi polovici komentarja prihodnji ponedeljek.

- Tadej Kotnik je kolumist časnika Finance.

- Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Tadej Kotnik je kolumnist časnika Finance in redni profesor na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko.

Preberite tudi:

09.12.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Deset let od padca tajkunov Šrota, Bavčarja in Kordeža je že. Kaj je nastalo na njihovih pogoriščih? 11

Smo zdaj opravili z "nacionalnim interesom", ki nas je skoraj potopil, kje in kako se kaže danes?

NEP&GRAD
Ljubljanski nepremičninski trg se je ohladil 1

Kaj se je v prvem polletju dogajalo na ljubljanskem trgu nepremičnin in kakšna so pričakovanja za drugo polovico leta - o tem smo...

TOP JOB
Ambasadorji
Ambasadorji (intervju) Kako je Hrvat po delu na Dunaju in v Beogradu izbral Slovenijo 2

Alan Šćuric: V Sloveniji bi lahko bili bolj zadovoljni in optimistični

PRO
Članki
Članki Nepremičninski svetovalec je lahko uspešen mediator pri dedovanju in ločitvah

Čustvene zamere v družinah pogosto pripeljejo do nezmožnosti dogovora v primeru ločitev, dedovanj ali drugih življenjskih dogodkov v...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci Rast plač po slovensko: v katerih panogah je najvišja in kakšna bo v prihodnje?

Kupna moč povprečne plače se je letos okrepila za 2,5 odstotka

SUBV
Članki
Članki Pogajanja za evropski denar: koliko ga bomo imeli za ceste in železnice od leta 2021

Evropska unija ima poseben mehanizem za sofinanciranje gradnje prometne infrastrukture