Zmaga Boruta Pahorja je skoraj plebiscitarna. Tudi če volilna udeležba ne bi bila tako nizka, bi Pahor močno zmagal, a seveda je lahko obžalovanja vredno, da so politične razmere pri nas take, da večina ljudi izraža svoj protest nad političnimi elitami tudi tako, da ne pride volit. Potem ko sem volil, sem gospo pred skrinjico vprašal, ali je na volišču kaj gneče. Odvrnila je: »Ne, gneča je na demonstracijah.«

Zakaj je Türk tako močno poražen?

1: Ko je pred petimi leti zmagal, so ljudje v njem videli nekaj novega, mednarodnega, neokuženega. Pričakovanj ni uresničil, skozi čas je postalo jasno, da je Türk simbol starega, ne novega.

2: Nekatera njegova dejanja, predvsem izjava o tem, da je pomor domobrancev drugorazredna tema, so bila resnično in milo rečeno neprimerna.

3: Iz predsedniške funkcije je naredil še večji »dvor«.

4: Bil je izrazito politično opredeljen, Jankovićev in Kučanov postrešček, sluga stricev iz ozadja.

5: Obdal se je s kadri iz bazena Gregorja Golobiča, ki nimajo kaj dosti pojma o predvolilni kampanji, temveč so nesimpatični ciniki in tega ljudje ne marajo. To je še bolj poudarjalo siceršnjo Türkovo vzvišenost. To, da so te svetovalce po prvem krogu nekako nagnali in da so še večjo vlogo pri podpiranju Türka nato prevzeli še starejši kadri, ni kaj dosti pomagalo. Iz nasprotnika, Boruta Pahorja, so se vsi norčevali in to se jim je vrnilo kot bumerang.

Vse to je izničilo tudi tisto, kar je Türk delal dobro, sicer tega ni bilo veliko, ampak na potovanji z gospodarskimi delegacijami v tujini je dostojno odigral svojo vlogo.

Borut Pahor je, čeprav so se »veliki umi Danila Türka« iz kampanje novega predsednika huronsko norčevali, dobro odpeljal predvolilni boj.

Kaj pričakujemo od Boruta Pahorja?

1: Kot prvo, naj poskuša umirjati žogice. Naj pripomore k temu, da bodo razočarani ljudje prenehali demonstrirati, naj pokaže pot k pravici, ki morda celo obstaja.

2: Naj pripomore k temu, da nujne reforme ne bodo več blokirane z referendumski blokadami.

3: Poskuša naj zmanjšati razdor med »belimi in rdečimi«.

4: Naj podpre privatizacije državnih mastodontov, le z njimi bo Slovenija lahko napredovala.

5: V kratkem bo treba predlagati novega guvernerja Banke Slovenije. Morda pa bi lahko prepričal Egona Zakrajška iz ameriške centralne banke, da se vrne v domovino? Želeli bi si tudi, da za novega varuha človekovih pravic najde kandidata, ki bo kaj več kot »družbenopolitični« delavec.

6: Obdrži naj stik z realnostjo.

7: Naj brzda arogantnost, ki tudi njemu ni vedno tuja.

8: Naj svoje sobane odpre ljudstvu in izžene dvorjane.

Borut Pahor je kot predsednik vlade delal ogromno napak. Zdaj ima novo priložnost in ob njej se vendarle malo bolje počutimo, kajti predsedniška funkcija namreč ne omogoča, da bi ponovil prav vse svoje napake. Želimo si tudi, da nas bo s svojimi izjavami znal zabavati, ampak ne tako, da se bomo zaradi njih zdrznili zaradi njihove čudaškosti. In naj ne misli, da je njegova zmaga dokončen poraz stricev iz ozadja, ti še ne bodo vrgli puške v koruzo.