Komentar

''Kdo so strici iz ozadja?'' je drugorazredno vprašanje

Čas branja: 1 min
21.11.2012  14:42

"Kdo so strici iz ozadja?" je - če uporabim türkizem -, drugorazredno vprašanje, preseneča pa, da mu mediji nenadoma posvečajo tolikšno pozornost. Kdor je odraščal v Sloveniji ve, da sta "stric" ali "teta" integralni del besednjaka majhnih otrok, ko želijo označiti neznanca ali neznanko. Izjava bivšega predsednika vlade je tako fundamentalno otroška, lahko rečemo tudi otročja, a nekako simpatična: samo hudo zakrknjen um bi jo jemal resno ali celo tako resno kot to počnemo sedaj v Sloveniji. Najprej si predstavljajte izjavo o "stricih" v nekoliko drugačni obliki, recimo kot "sapramiškah iz ozadja" (čeprav vsi tisti, ki poznamo Sapramiško, vemo, da ni ne iz ozadja in ne iz ospredja, ampak da preprosto je) in potem si predstavljajte bivšega predsednika republike, kako po medijih benti in zahteva zadoščenje in opravičilo, ker on že ni "sapramiš iz ozadja". Da bo presenečenje popolno, mu politični analitiki pritrjujejo in zatrjujejo, da je odgovor na vprašanje, kdo so sapramiške iz ozadja, ključno za Volitve 2012. Bizarno, ni kaj.

Če dodam malo bolj resno, se je bivši predsednik republike doslej izkazal kot velik politični mag in taktična zmaga lanskoletnih državnozborskih volitev je dober primer. A taktični zmagi je hitro sledil strateški poraz, iz katerega - kot je videti - izhaja "resentment" (zamera) in očitna potreba po resničnostnem showu v slogu "Država išče strice iz ozadja". In če je ta potreba res tako močna, naj se kandidati za "strice" javijo, pa jih bodo gledalci-državljani izbrali.

Bolj zanimiva v tem sodnikovem podaljšku volitev je mesijanska poza bivšega predsednika vlade, ki jo gre kot pri vseh politikih jemati z zdravo mero skepticizma. A ta želja postati nekakšen odrešenik naroda ima komponento detanta, ki ni nepomembna v pogojih skrajno zaostrene državljanske hladne vojne v Sloveniji. Če dobro razmislim, je ta detant mogoče celo edino opravičilo za obstoj predsedniške funkcije v tem političnem trenutku in sploh v tako majhni državi, gotovo pa je projekt, ki bi mu moral bodoči predsednik posvetiti veliko svoje energije in časa. V vojni, tudi hladni, namreč ni zmagovalcev in tisto, kar v vojni izgubimo, izgubimo za vedno.

Rok Hren je fizik, zaposlen v družbi Johnson & Johnson , d. o. o., in predavatelj na Univerzi v Ljubljani.

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Preberite tudi:

20.11.2012
20.11.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kako je izpuhtelo premoženje družine Janković 4

V 12 letih: od lestvice najbogatejših Slovencev do milijonskih dolgov, insolventnih podjetij in osebnega stečaja

FINANCE
Po kakšnih kazalnikih kotirajo evropske bančne delnice in po kakšnih bo NLB?

Po katerih kazalnikih NLB štrli iz evropskega bančnega povprečja?

FINANCE
Članki
Članki (EU) Pogajanja o večletnem proračunu tečejo – zdaj je čas, da Slovenija zavzame svoje pozicije 3

Evropska komisija je že objavila pogajalska izhodišča za večletni proračun EU 2021–2027, v sredo bo pogajalsko izhodišče potrjeval...

FINANCE
Članki
Članki Volite z glasom, ne z abstinenco 1

Imajo volivci res vselej prav? Nikakor ne; če izvolijo populiste, nestrpneže in lopove, to skupnosti ne prinese ničesar dobrega. Zato ne...

FINANCE
Kako podjetne so občine in kako udoben je županski prestol?

V kateri občini se bolje in tudi poceni živi, koliko vas stanejo mestni sveti in koliko zasluži vaš župan ter za koliko so občine...

PRO
Članki
Članki Zakaj razvoj fintecha prinaša boljšo in ugodnejšo ponudbo bank

Banke bodo podjetjem ponujale vse bolj tehnološko napredno in stroškovno učinkovito spletno bančništvo. Zasluge gre pripisati razvoju...

DRAŽBE
Članki
Članki Ta stanovanja po Sloveniji lahko kupite na dražbah

Najcenejše stanovanje se prodaja za 10 tisoč evrov, najdražje pa za 113 tisoč evrov

IZVOZNIKI
Novice
Novice (intervju) Marko Drobnič, Talum, o vstopu v BMW in na trg električnih vozil

Tako Marko Drobnič, predsednik uprave družbe Talum, podjetje predstavlja Nemcem – zdajšnjim in morebitnim novim partnerjem