Tako se dela pokora: Kraševec krivdo za zlom Zvona zdaj vali na Stresa

Čas branja: 3 min
19.10.2012  08:25
Nekdanji prvi ekonom mariborske nadškofije ima dovolj vloge grešnega kozla, zato je v 30 strani dolgem pismu predstavil svojo plat zgodbe

"V želji, da se ohrani edinost, sem vedno ščitil škofe in sodelavce in se v bistvu sprijaznil z vlogo 'grešnega kozla'. Toda prirejanje 'resnice' gre odločno predaleč, da bi dejstva smela ostati v arhivu," je po poročanju Dnevnika  v 30-stranskem pismu, naslovljenem na slovenske škofe in nekatere druge osebe znotraj Cerkve, med drugim zapisal nekdanji prvi ekonom gospodarske uprave mariborske nadškofije Mirko Krašovec.





Za komentar na omenjeno pismo, smo zaprosili tudi Slovensko škofovsko konferenco in nadškofa Stresa. Kot so nam sporočili, je njihovo stališče še vedno enako tistemu, ki so ga podali v začetku oktobra. Objavljamo ga v članku Stres trdi, s potopom nadškofije nimam nič.





V letu 2003 pa se začne drugo obdobje. V tem letu je bila v maju sprejeta strategija Škofije Maribor, ki jo je naročil in sprejel ŠGS in ki je omogočila "spontano" ekspanzijo poslov v Zvonovih brez nadzora poslov in portfelja Zvona. "Od leta 2001 dalje je ŠGS pripravljal strokovne utemeljitve za naložbe s kadri, ki jih je tudi sam nastavil," je zapisal Kraševec. 





"Dokumente je podpisoval Stres"





Posebej pove, da je družbo P & C Velenje ki je pripravila strategijo, pritegnil ljubljanski nadškof Anton Stres. Krašovec tudi poudarja, da dokumentacija jasno kaže, da je vse odločitve sprejemal ŠGS na svojih rednih sejah in tako usmerjal delovanje Škofijske gospodarske uprave.





ŠGS naj bi imel celo "bistveno večjo funkcijo, kot je to predpisano v kodeksu". O odločitvah ŠGS so bili "skrbno vodeni zapisniki, ki jih je redno podpisoval Anton Stres, ki je tudi vodil seje, po njegovem odhodu v Celje njegov naslednik Peter Štumpf, za njim pa koadjutorji, ki so po imenovanju iz Vatikana bili zadolženi za gospodarstvo Nadškofije."





Zelo jasno tudi zatrdi, da je (nad)škof Kramberger gospodarjenje v (nad)škofiji leta 2000 predal prav pomožnemu škofu Stresu. Ob tem pa poudarja, da zapisniki sej ŠGS kažejo, da "glede na notranja pravila nadškofije ni bilo nobenih pomanjkljivosti, zato ni nobenega razloga za negativno ali pristransko prikazovanje te dejavnosti v javnosti".





"Finance so prepustili laikom"





Krašovec je zapisal, da so v skladu s takratno zakonodajo vsi člani uprave odločali in delali v dobri veri in z dobrim namenom ter v skupno dobro vseh Slovencev. Pri tem so se opirali na izvedence v gospodarstvu in na zakonodajo, škofje so zaupali izvedencem, Krašovec škofom in izvedencem, zlasti finančniku Dušanu Zazijalu, ki je od leta 2004 kot drugi član uprave strokovno bedel nad naložbami in odgovarjal neposredno Stresu.





Krašovec trdi, da ga je Stres v letih 2002, 2003 kot ravnatelja ŠGU "odstranil" od financ, za te naj bi skrbeli laiki, te pa naj bi postavil tedanji škof Stres v sodelovanju s škofom Marjanom Turnškom





Nekdanji ekom Krašovec naj bi od tedaj pokrival le župnije, nepremičnine, denacionalizacijo, orglarsko delavnico itd. Pri naložbah je, kot pravi, sodeloval le kot izvajalec. Prav vsi, se strinja Krašovec, so podcenili nevarnosti krize, ki se je izkazala za "stoletno". 





Kako se je Cerkev zadolžila





V pismu je Krašovec potrdil tudi Turnškove in Stresove navedbe, da škofija Maribor ob začetku gradnje finančne piramide vanjo (razen začetnega kapitala) ni vložila niti enega evra. Holdinga Zvon Ena in Zvon Dva sta se namreč samostojno financirala pri bankah.





Razkril pa je tudi, od kod izvirajo več kot 20-milijonski, zapadli dolgovi, zaradi katerih je Nadškofija Maribor že izgubila nekatere manjše nepremičnine. Med drugim so "ogroženi" njen sedež v središču Maribora, samostan Studenice in tudi dvorec Betnava z okoliškimi gozdovi.





Največji zalogaj zanje je bila gradnja in obnova kompleksa na Vrbanski ceti v letih 2006 in 2008, ko so na novo zrasli stavba za gimnazijo, telovadnica in prostori za dom in dijake. Po Krašovčevih besedah so uporabili vsa sredstva, ki so jih kot odškodnino za najemnino dobili od države, sama nadškofija pa se je dodatno zadolžila za okoli deset milijonov evrov.





Zaradi Vegrada in tudi po lastni krivdi ob evropski denar





Manj "uspešna" je bila nadškofija z obnovo dvorca Betnava, ki je propadel, škode je imela v višini več milijonov evrov. Za projekt je namreč kot izvajalca najela velenjski Vegrad, s katerim se je nato tudi dogovorila za končni odkup posebej za to ustanovljene družbe. Ker so bile pri projektu ugotovljene hude nepravilnosti, je morala nadškofija vračati evropska sredstva.





Tudi zaradi lastne krivde pa je izgubila še določena druga sredstva.





Krašovec v svojem pismu še razkriva, da naj bi nadškofija pri bankah skupno najela za 17,5 milijona evrov posojil, če se k temu prištejejo še druge obveznosti (jamstva...), pa se ta številka povzpne na 23 milijonov evrov.

Preberite tudi:

31.07.2013

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
AVTO
Novice
Novice Se bo v torek bencin podražil še petič zapored? 1

Letos je regulirana cena bencina v slovenskih prodajalnah šestkrat poskočila, enkrat pa ostala nespremenjena; dizel se je letos podražil...

FINANCE
Lestvica: za koliko so lani zrasle plače šefom borznih družb? 2

Prejemki šefa Krke Jožeta Colariča so lani prvič presegli milijon evrov bruto, kar je 11-odstotna rast glede na leto prej, a Colarič...

TOP JOB
Delodajalci
Delodajalci 8 dejstev o mladih v Sloveniji 3

Skrbijo jih brezposelnost, podnebne spremembe in socialna nepravičnost, a počutijo se zdrave, družina in prijatelji pa jim veliko...

Podjetnik
Inšpektorji spet v akciji. Kaj bodo ciljali tokrat? 2

Pogledali smo, kje bo največ nadzorov in kaj bodo pod drobnogled vzele različne inšpekcije

SUBV
Članki
Članki TOP razpisi tega tedna: RRA Koroška, občine

Objavljamo izbor svežih razpisov za subvencije

FINANCE
KPMG Slovenija je na črni listi. Je razlog pameten ali banalen in kdo mora paziti? 1

Zavezanci za javna naročila ne smejo na novo najeti KPMG prihodnja tri leta. Za druge omejitev ni.

DRAŽBE
Članki
Članki Rastoder kupil Jankovićeve pisarne. Dogovorjen posel? ''Absolutno ne!'' 1

Izklicna cena Electinega sedeža v središču Ljubljane se je zvišala za 100 tisočakov

PRO
Članki
Članki (revija Trendi) Intuicija v poslovnih odločitvah vam lahko spremeni življenje

V to sta prepričana avtorja knjige Intuition and Succes Ivan Erenda in Aleksej Metelko, ki sta za Trende spregovorila o pomembnih...

DRAŽBE
Članki
Članki Enajst gostiln, ki jih lahko kupite na dražbah 7

Izklicne cene se začnejo pri 84 tisoč evrih in segajo do 1,35 milijona evrov.

FINANCE
Lukčeva domačija: kraj, kjer je tehnologija odveč

Predstavljamo vam zanimivo podjetniško zgodbo s Kočevskega, s Financami namreč 24. aprila prihajamo v Kočevje, kjer pripravljamo že...

FINANCE
Madžarska OTP opustila upanje na vstop v Slovenijo? SKB banke menda noče 1

Neuradno: za nakup SKB banke le ena ponudba, v Parizu pa z njo menda niso zadovoljni; kaj zdaj?

FINANCE
TOP 10: Kdo vlaga milijone v nakupe poslovnih nepremičnin v Ljubljani

Razkrivamo največje transakcije s poslovnimi nepremičninami v prestolnici