Lahovnik: Slovenska zakonodaja je prijazna do managerskih odkupov (daljši prispevek)

08.04.2003  14:27  Dopolnjeno: 08.04.2003 14:28

Na ljubljanski ekonomski fakulteti se je danes začel dvodnevni seminar z naslovom Združitve in prevzemi podjetij, ki ga je organiziral Center za izpopolnjevanje in svetovanje ekonomske fakultete v Ljubljani, poroča STA. Namenjen je predvsem managerjem v podjetjih, investicijskih skladih, bankah in drugih finančnih ustanovah, ki se soočajo ali pa se bodo soočili s problematiko kapitalskega povezovanja podjetij oz. bank. Uvodoma je programski vodja seminarja Matej Lahovnik udeležencem predstavil strateške vidike prevzemov in med drugim na primeru BTC predstavil managerski odkup podjetja. "Slovenska zakonodaja je do takih odkupov prijazna," je dejal Lahovnik.

Model prevzema ljubljanske družbe BTC je po Lahovnikovih besedah šolski primer managerskega odkupa podjetja. Podjetje je kotiralo na organiziranem trgu, prevzem, ki sta ga nadzorovali tako Ljubljanska borza kot Agencija za trg vrednostnih papirjev, se je dogajal zelo transparentno. Kot je poudaril Lahovnik, sicer največ managerskih prevzemov poteka preko družb pooblaščenk, ki ob pridobitvi več kot 25-odstotnega deleža ni dolžna objaviti ponudbe za prevzem.

V Sloveniji in v svetu poznamo sicer več vrst prevzemov: horizontalni, vertikalni, koncentrični in konglomeratni prevzem. Najbolj pogosti so, tako Lahovnik, horizontalni prevzemi, ko gre za prevzem podjetja iz iste panoge. "Najpogostejši razlogi za tak prevzem so izkoriščanja ekonomij obsega v proizvodnji in distribuciji z namenom zniževanja stroškov in povečevanja konkurenčnih prednosti. Poveča se tudi tržna moč podjetja prevzemnika," je pojasnil Lahovnik. Države s protimonopolno zakonodajo omejujejo tržno koncentracijo z namenom ohranjanja konkurenčnih trgov, ki zagotavljajo učinkovito delovanje ekonomskega sistema. V Sloveniji to nalogo opravlja urad za varstvo konkurence. Vprašanje pa je, tako Lahovnik, kaj sploh je relevanten trg, ki ga urad presoja.

Vertikalni prevzemi (prevzem podjetja v isti panogi ali v povezanih panogah, vendar na različni stopnji produkcijske verige) so v Sloveniji redki, saj znižajo strateško fleksibilnost podjetja, je pojasnil Lahovnik. Podjetje lahko prevzame bodisi svojega dobavitelja (prevzem nazaj) bodisi enega od svojih kupcev (prevzem naprej). Vertikalni prevzem je običajno posledica omejeno konkurenčnega trga polproizvodov zaradi njihove redkosti ali pa kritičnosti kakovosti polproizvodov in kontrole specifikacij vmesnih proizvodov. Taki prevzemi izključijo pogodbeno vezanje podjetja, v primeru pogodbenega vezanja pa velja, da čim bolj specifična je transakcija in čim bolj dolgoročno je pogodbeno razmerje, tem manj primerna je tržna rešitev in tem boljše je skupno lastništvo.

Pri koncentričnem prevzemu je prevzemnik po Lahovnikovih pojasnilih povezan s ciljnim podjetjem z osnovno tehnologijo, proizvodnim procesom ali trgi. "V svetu je pred časom močno odmeval primer združitve med družbama AOL in Time Warner," je kot primer koncentričnega prevzema, ki se je sicer izkazal za neuspešnega, navedel Lahovnik. V Sloveniji lahko pod to vrsto prevzema štejemo prevzeme Save Kranj. Ob tem pa je Lahovnik poudaril, da približno polovica takih prevzemov propade.

Konglomeratni prevzem je prevzem podjetja iz nepovezane panoge, podjetji pa nimata med seboj nikakršnih tehnoloških ali proizvodnih povezav in si ne konkurirata na istem ciljnem trgu. Kot je pojasnil Lahovnik, so ti prevzemi na razvitih kapitalskih trgih manj uspešni kot horizontalni, saj prevzemnik ne pozna dejavnosti, v katero vstopa. "Najboljši primer takega prevzema v Sloveniji je bila diverzifikacija Autocommercea," je spomnil Lahovnik. Podjetja se za take prevzeme odločajo predvsem zato, da bi zmanjšala poslovna tveganja, ki izhajajo iz ene same prevladujoče dejavnosti.

Lahovnik je spregovoril tudi o sovražnih prevzemih, pri katerih imajo praviloma zaradi visokih premij največ koristi delničarji ciljnega podjetja. "Največji zmagovalci t.i. pivovarske zgodbe v Sloveniji so bili prav delničarji, ki so po visoki ceni prodali delnice Pivovarne Union," je menil Lahovnik. Sicer pa je opozoril na težavo pri določanju premij, saj je včasih že v ceni delnice nekega podjetja vključena prevzemna cena ob morebitnem prevzemu tega podjetja. Notranja vrednost delnice tako po Lahovnikovem mnenju ne upravičuje visokega tečaja delnice, kot je to primer pri delnici Krke.

Podjetja se lahko pred sovražnimi prevzemi sicer zavarujejo z nekaterimi obrambnimi ukrepi. Kot je med drugim dejal Lahovnik, lahko ciljna družba sklene pogodbe s ključnimi delavci glede zagotovitve delovnega mesta, velikih odpravnin v primeru uspešnega prevzema ipd. Ciljna družba lahko izda tudi nove delnice z glasovalno pravico in jih prenese na družbo, ki je v lasti vodstva ciljne družbe, lahko se preventivno združi z drugimi podjetji ali pa sklene dogovor z določenim delničarjem, da odkupi delnice, lahko tudi izdane v ta namen, po ugodni ceni.

Seveda pa vsi prevzemi niso uspešni. Kot najbolj pogoste razloge za neuspešnost prevzemov je Lahovnik med drugim omenil primera, da je podjetje plačalo preveč za prevzeto podjetje, pri čemer je pocenilo sinergične učinke in ceno sprejelo na osnovi optimistične domneve glede prihodnjega razvoja ali pa da je podjetje vstopilo na trg, ki ga ne pozna in na katerega ne prinaša ustreznih veščin in virov.

Uspešni prevzemi, tako Lahovnik, temeljijo na strateškem pristopu. "Prevzemnik mora prispevati k izgradnji konkurenčnih sposobnosti prevzetega podjetja. Skupen 'core business' je najboljša osnova za prenos poslovnih praks na prevzeto podjetje ali za povezovanje aktivnosti. Nujna pa je tudi postopnost vstopa na nova poslovna področja," je še dejal Lahovnik.

Oznake:   radar Radar: Dostava obvestila ob objavi članka, ki vsebuje oznako.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Škandalozna napoved premierke 8

Nekdanji gospodarski minister Matej Lahovnik komentira Osnutek nacionalnega reformnega programa

FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Strici na levici bodo imeli veliko dela 30

Ekonomist Matej Lahovnik meni, da se bo Türk za kako leto umaknil iz politike, nato pa bi lahko prevzel vodenje Pozitivne Slovenije

FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Če analitik misli resno, naj kupi slovenske obveznice 52

"Lestvica nemškega analitika je pomanjkljiva, ker temelji na fiskalnih kriterijih, povsem pa zanemarja plitkost slovenskega trga kapitala...

FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Zdi se, da Čufer prihaja z drugega planeta 8

Ekonomist Matej Lahovnik »tudi pri najboljši volji« ne razume, zakaj bo država v NLB ohranila lastniški delež

FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Nismo še dosegli dna 46

napoved statističnega urada, ki za letos napoveduje 2,4-odstotni upad, je realna, meni ekonomist Matej Lahovnik. "Ob referendumski blokadi...

FINANCE
Članki
Članki Mercator išče manjkajočega nadzornika 1

Največji slovenski trgovec išče nadzornika, ki bo dopolnil 9-članski svet

FINANCE
Članki
Članki Lahovnik: Minister mora vedno imeti čas za resne investitorje

"Pomanjkanje časa nikakor ne more biti izgovor za neudeležbo na sestankih z resnimi investitorji," meni ekonomist Matej Lahovnik