23.07.2012  22:30
Doktorica imunologije Tetyana Obukhanych je naredila inventuro dvestoletne prakse cepljenja, ki kaže, da so cepiva neupravičeno zaslovela kot najveličastnejši izum medicine.

Vsi »vemo«, da so cepiva človeštvo rešila pred nalezljivimi boleznimi, za katerimi bi sicer umirali kot po tekočem traku. Če kdo reče, da za to ni dokazov ali da cepiva povzročajo resne stranske učinke, ki jih stroka prikriva, ga uveljavljeni imunologi razglasijo za šarlatana. Kaj pa, ko neprijetne podrobnosti razkrije vrhunska imunologinja, doktorica znanosti s Harvarda in Stanforda?

Leta 2004 je slovensko ustavno sodišče na podlagi namišljene »znanstveno utemeljene« teze o kolektivni imunosti razsodilo, da se starši v Sloveniji o cepljenju svojih otrok ne smejo odločati prostovoljno, čeprav to smejo starši v večini držav ZDA in EU.

Trenutek resnice - imunologinja z najvišjimi strokovnimi referencami je v knjigi Iluzije o cepivih, ki je včeraj izšla v slovenskem prevodu, razgalila zgodovino cepljenja in dogme, na katerih je zmotno utemeljeno delovanje cepiv in od koder se napaja 30 milijard evrov težak globalni mega posel. Tetyana Obukhanych je oseba z več kot ustrezno izobrazbo, da na glas govori o cepivih. Doktorat iz imunologije ji je podelila Rockefellerjeva univerza v New Yorku, podoktorsko raziskovanje pa je opravila na medicinskih fakultetah elitnih univerz, na Harvardu in Stanfordu.

cepivo

Zakaj nasprotovati »najveličastnejšemu izumu medicine«

Pravzaprav je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo začela resna javna inventura (ne)uspešnosti 206-letne zgodovine cepljenja, kajti interno, v medicinski literaturi, se razkritja posledic in neučinkovitost cepiv kopičijo že nekaj desetletij.

Obukhanycheva ni edina strokovnjakinja, ki nasprotuje tej doktrini; lani se je v ZDA prek 80 zdravnikov, znanstvenikov in zdravstvenih delavcev podpisalo pod odmevni dokument z naslovom Cepiva: pridobite celovite informacije (1). Prav tako ni edina med imunologi, ki si dovolijo kritizirati »najveličastnejši izum medicine«.

Pokojni britanski profesor imunologije George Dick, znan po bitki z oblastmi za opustitev cepljenja proti črnim kozam, je ministru za zdravje nekoč zabrusil, da zaradi cepiva proti črnim kozam umre več ljudi kot zaradi te bolezni in da z vztrajanjem pri cepljenju minister »zahteva žrtvovanje vsaj 20 dojenčkov na leto«.

Med kritiki se je zadnja leta svojega življenja znašel celo starosta slovenske imunologije, primarij prof. dr. Miloš Likar, ki je leta 2010 javno izjavil, da cepivu proti raku na materničnem vratu ne zaupa in bo morda pri več ženskah raka povzročilo kot preprečilo (2). A tako argumentirano, kot si je drznila temelje imunologije zamajati Tetyana Obukhanych, tega ni storil še noben sodobni imunolog.

In kaj tako osupljivega piše v novi knjigi Iluzije o cepivih (3)? Poglejmo, kaj smo pripravljeni verjeti in plačevati, čeprav ne drži.

grf

Vitamin C porazil cepivo proti tetanusu

Obukhanycheva navede šokantno dejstvo, da slavnega Jennerjevega cepiva iz leta 1796 proti črnim kozam, začetnika doktrine cepljenja, pravzaprav nikoli niso preizkusili. Podobno pomanjkljivi so dokazi o učinkovitosti cepiva proti davici in tetanusu, katerega razvoj je prinesel prvo Nobelovo nagrado za medicino oziroma fiziologijo. Imunologija namreč nikoli ni dokazala, da protitelesa ščitijo pred omenjenima boleznima. »Prevlada dogme, osredotočene na protitelesa, je danes tako močna, da bi na vsakogar, ki si drzne predlagati njeno testiranje, gledali kot na krivoverca. Sama sem naredila to napako, ko sem enemu svojih raziskovalnih svetovalcev predlagala, naj mi dovoli preveriti pogoj protiteles. Kričal je name in mi zabičal, naj ostanem osredotočena na znanost, ki mi daje kruh,« pravi imunologinja.

Ko so v osemdesetih letih minulega stoletja preizkušali učinkovitost antiseruma, na katerem temelji cepivo za zdravljenje tetanusa, in ga primerjali z vbrizganjem vitamina C, so podatki o preživetju tetanusnih bolnikov pokazali hud poraz antiseruma in nadvse obetavne rezultate intravenoznega vitamina C (4). »V kontrolni skupini je ob standardnem zdravljenju (s humanim tetanusnim imunoglobulinom) umrlo kar 70 odstotkov bolnikov, v testni skupini, ki je prejela tudi vitamin C, ni umrl noben bolnik, mlajši od 12 let, pri starejših pa jih je umrlo 30 odstotkov,« pojasni avtorica. Toda medicina poceni in varne metode ne priporoča. Priporoča cepivo proti tetanusu, ki ni prestalo znanstvenih preizkusov in pri katerem je velika možnost, da sploh ne deluje, pravi imunologinja.

Farmacevtske tovarne z njim služijo precej bolje, kot bi služile s prodajo vitamina C. Svetovna prodaja vitamina C ne dosega niti 200 tisoč dolarjev, medtem ko je cepivo proti tetanusu uspešnica na milijardnem svetovnem trgu cepiv.

Kolektivna imunost: ena največjih utvar

Da bi bili varni in da bi varovali tudi tiste ljudi, ki se ne smejo cepiti, moramo dosegati od 65 do 95 odstotkov cepljene populacije, tako nas učijo. Pa je to tudi res?

Tetyana Obukhanych gladko zanika. Kolektivna imunost nastane izključno kot pozitivni učinek prebolevanja nekaterih nalezljivih bolezni po naravni poti, poudarja. Nekoč so verjeli, da cepljenje prinaša dosmrtno imunost, o tem so prepričali najprej zdravnike, prek njih pa še preostale. Vera se je izkazala za povsem napačno.

Cepljenje proti ošpicam (kadar je učinkovito) prinese največ od tri do pet let imunosti, opozarja imunologinja. Ošpic torej praviloma ne dobijo cepljeni otroci do desetega leta, toda »ti ne pomenijo 68 odstotkov populacije, kaj šele 95! »Torej pri 'ohranjanju' neobstoječe kolektivne imunosti ni nobene razlike, če so cepljeni vsi otroci ali noben,« razloži.

Ošpice in predolimpijska panika

Ošpice smo skoraj pregnali, a smo zanje dovzetni, zato trepetamo, da se ne bi od kod pojavile. Mit o kolektivni imunosti je kot obleka iz zgodbe o cesarjevih novih oblačilih. Imunologi vedo, da epidemija zlahka izbruhne tudi med cepljenimi. Zato so pred olimpijskimi igrami v Londonu zagnali paniko, farmacevti pa imajo novo poslovno priložnost.

Ustavno sodišče šlo na limanice

Poznavalci zgodovine cepljenja vedo, da je kolektivna imunost mit, s katerim imunologija in industrija cepiv prek državnih uradnikov organizirano izvajata cepilni pritisk na ljudi. A šokantno postane, ko pomislimo, da je leta 2004 slovensko ustavno sodišče na podlagi »znanstveno utemeljene« teze o kolektivni imunosti razsodilo, da se starši v Sloveniji o cepljenju svojih otrok ne smejo odločati prostovoljno (čeprav to smejo starši v večini držav ZDA in EU), ker da bodo ogrozili (namišljeno) kolektivno imunost. Bo ustavno sodišče sprevidelo svojo zmoto?

Imunologinja Tetyana Obukhanych Sloveniji prevod svoje knjige podarja. Slovenski starši, ki so brez pravice do prostovoljnega odločanja o cepljenju otrok, bolj potrebujejo te informacije, kot sama potrebuje plačilo, pojasnjuje.

Viri:

(1) Cepiva: celovite informacije pridobite: [www.svood.org]) Miloš Likar, intervju: [freeweb.siol.net]) Iluzije o cepivih: [sites.google.com]) Študija o vitaminu C: [Cirila" href="http://www.ncbi.nlm.nih.gov//pubmed/6466264

*o(Cirila" target=_blank>www.ncbi.nlm.nih.gov] Štuber je novinarka, urednica, raziskovalka tradicionalne medicine. Mag. Mojca Vozel je novinarka, urednica, ekonomistka in raziskovalka zdravja ter prehrane otrok.

Napovedujemo

Jutri še članek o tem, kako cepiva ustvarijo alergije in okrepijo delovanje bakterij ter o Sloveniji - otočku, kjer se necepljenje otrok še vedno kaznuje.

Eksplozija prihodkov na globalnem trgu cepiv

Na svetovnem trgu so leta 2009 prodali za 19 milijard evrov cepiv. Gre za enega največjih globalnih prodajnih trgov, ki bo po napovedih rasel od 9,8 do 11,5 odstotka na leto. Od 2009 do 2016 naj bi se povečal za sto odstotkov, na 45 milijard evrov. Segment otroških cepiv je večji, segment cepiv za odrasle pa predvsem po zaslugi cepiva proti gripi hitreje raste. Profitne marže so z 20 do 25 odstotki precej večje od marž generičnih farmacevtov (od 15 do 20 odstotkov). Smetano pobira pet igralcev: Sanofi Pasteur, GlaxoSmithKline, Merck, Pfizer in Novartis. Leta 2010 so imeli skupaj 80 odstotkov trga. Sanofi Pasteur, podružnica Sanofi Aventisa, je imel s 4,5 milijarde evrov prodaje več kot 22-odstotni tržni delež. Analitiki napovedujejo, da bo trg zaradi ambicioznih projektov in močne finančne podpore ameriške vlade eksplodiral, toda evropske odpovedi naročil (cepiv proti gripi) so rast nekoliko zavrle. Kako bodo vplivali neugodna razkritja in opisani preobrati v imunologiji, pa je odvisno od znanosti same in od obveščenosti ljudi ter njihovega pritiska na zdravstvene oblasti.

Članek je bil objavljen v prilogi Weekend 24. julija 2012.

Mojca Vozel je magistra ekonomije in raziskovalka na področju prehranske antropologije.

Preberite tudi:

24.05.2012
24.05.2012
17.05.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Oblikovali smo izbor ukrepov, ki je najmanj slab 77

Prenovljeni proračun ob občutno nižje ocenjenih prihodkih predvideva malenkost višje odhodke

FINANCE
Članki
Članki Pahor: Za vekomaj moramo ostati gospodarji svoje usode 132

"To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj ne...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ne verjamem, da se bo celotno breme dviga DDV prevalilo na potrošnike 145

Predsednica vlade Alenka Bratušek se zaveda, da dvig davkov boli prebivalce, in meni, da bi lahko del bremena prevzeli tudi trgovci.

FINANCE
Članki
Članki Kozina: Delo nadzornikov je sramotno, še se bomo srečevali na sodiščih 30

Kako so glavni akterji komentirali sodbo v primeru Istrabenz

FINANCE
Članki
Članki Arhar: Tisto, kar smo se dogovorili, je držalo 42

Kaj ob novici o hišnih preiskavah in pridržanju Tomaža Lovšeta pravijo ljudje iz njegovega omrežja

FINANCE
Članki
Članki Anketa: Slovenci smo že delavni, učinkoviti pa ne

Mnenje dveh delodajalcev o učinkovitosti Slovencev ter predlog vladi, kako v kratkem času izboljšati razmere na trgu dela

FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Ni fer, da za obresti plačujemo več kot Nemčija. Ni fer! 129

Saga o Lukšičevih 1,4 milijarde evrov se nadaljuje...

PRO
Članki
Članki Kako s sončno energijo do energetsko učinkovitega doma?

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji porabi dobrih štiri tisoč kilovatnih ur energije na leto. Sončna elektrarna, ki je na leto sposobna...