Arhar: V Sloveniji v kratkem ni pričakovati velikih sprememb

Čas branja: 2 min
06.07.2012  11:30
"Problem Slovenije je, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji," ocenjuje predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
ZBSGIZ dodaj
France Arhar dodaj
ECB dodaj

Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v območju evra na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki (ECB) na nič odstotkov niso velika. "V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb," je povedal za STA.

[A] F123PP_arhar_france37_br.1340899905.jpg

Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v območju evra na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati.

Trimesečni euribor se bo še znižal

"Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero," je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euribora, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral.

Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal.

Vprašanje je, ali bodo depoziti nadomestili pomanjkanje zaupanja med bankami

Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. "Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo," je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti.

Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji.

V bankah manjka kapital, država je v recesiji

Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel.

Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. "Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti," je ponazoril.

V Frankfurtu znižali obrestno mero za 0,25-odstotne točke

Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale 14

"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš...

FINANCE
Članki
Članki Aleš Hauc deli kopije Advice to Bankers of 1863 7

Šef NKBM pojasnjuje poslovanje banke v prvem četrtletju in pravi: "Banko je treba prodati."

FINANCE
Članki
Članki Schroll: Dogajanje v Sloveniji v zadnjih 10 letih je nepojmljivo 47

Romuni so državno premoženje prepustili tujemu upravljavcu, za slovensko politiko ideja bržkone nesprejemljiva

FINANCE
Članki
Članki Zoran deli: Bratuškova naj bo premierka, jaz predsednik stranke 39

"Bruselj nima pravice, da dela poskuse na državah, kot bi bili kunci, zajci," pravi ljubljanski župan in kandidat za šefa PS Zoran...

FINANCE
Članki
Članki ECB zaskrbljena, ker cene rastejo (pre)počasi 11

Mario Draghi je izrazil resno zaskrbljenost zaradi relativno močnega evra in nizke rasti cen, monetarne politike pa ni spreminjal

PRO
Članki
Članki Večino zaposlenih v razvitih državah skrbi, kako bodo shajali v pokoju

Kar polovica zaposlenih Evropejcev pričakuje, da bo morala po upokojitvi še delati prek različnih oblik občasnega dela.