Arhar: V Sloveniji v kratkem ni pričakovati velikih sprememb

Čas branja: 2 min
06.07.2012  11:30
"Problem Slovenije je, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji," ocenjuje predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar

Pričakovanja predsednika Združenja bank Slovenije Franceta Arharja ob znižanju ključne obrestne mere v območju evra na 0,75 odstotka in obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri Evropski centralni banki (ECB) na nič odstotkov niso velika. "V Sloveniji na kratek rok ni pričakovati velikih sprememb," je povedal za STA.

[A] F123PP_arhar_france37_br.1340899905.jpg

Po njegovem mnenju bo imelo znižanje ključne obrestne mere v območju evra na 0,75 odstotka pozitiven učinek na vse dolžnike, medtem ko povečanja obsega kreditiranja zaradi znižanja obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov ni pričakovati.

Trimesečni euribor se bo še znižal

"Znižanje ključne obrestne mere bo imelo pričakujoč pozitiven učinek na vse dolžnike, tako fizične kot pravne osebe, saj je v Sloveniji prek 90 odstotkov vseh kreditnih pogodb takšnih z gibljivo obrestno mero," je dejal. Kot je pojasnil, ima odločitev ECB običajno vpliv na gibanje euribora, za katerega pa je težko oceniti, kako bo zares reagiral.

Medtem ko se je trimesečni euribor v preteklosti gibal okoli izhodiščne obrestne mere ECB, se to v zadnjih mesecih ni več dogajalo. Od nje, ki je bila do četrtka na enem odstotku, je bistveno odstopal in padel že pod 0,70 odstotka, je povzel Arhar in ocenil, da se bo zaradi četrtkovega znižanja obrestne mere še znižal.

Vprašanje je, ali bodo depoziti nadomestili pomanjkanje zaupanja med bankami

Kako bodo reagirali trgi na znižanje obrestne mere za deponiranje presežne likvidnosti pri ECB na nič odstotkov, je prav tako težko predvideti, je nadaljeval. "Zaradi spremembe depozitne obrestne mere ne moreš pričakovati čudežev in tega, da se bo kreditiranje bistveno povečalo," je dejal in dodal, da je pri tem ključno zaupanje, ki se ga ne da kupiti.

Zato je po njegovem veliko vprašanje, ali bodo depoziti, ki se dejansko ne obrestujejo, dovolj močan motiv, ki bi nadomestil pomanjkljivo zaupanje med bankami. Tako bo treba počakati, kolikšen vpliv bo imelo to na oceno medbančnega zaupanja. ECB je sicer govorila o tem, da obstaja velik presežek likvidnosti pri posameznih bankah, vendar ta v veliki meri zaradi nezaupanja ni v funkciji.

V bankah manjka kapital, država je v recesiji

Ravno zaradi nezaupanja med bankami so medbančni viri močno omejeni, ne le v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Slovenski bančni sistem potrebuje primarne vire, to je varčevanje, ki se ustvarja v podjetjih in predvsem pri prebivalstvu. Tu so možnosti omejene, saj se je dolg prebivalstva povečal in mora ta denar namenjati za poplačilo kreditov, brezposelnost je visoka, dohodki upadajo, je naštel.

Problem Slovenije je še ta, da v bankah manjka kapitala in da je država v recesiji, saj se je napoved gospodarske rasti poslabšala. Torej se odpira tudi vprašanje, kako bo to vplivalo na bonitetno oceno. "Tudi, če banka ima vire, bo bolj previdna, saj mora vpliv recesije dodatno upoštevati pri ugotavljanju kreditne sposobnosti," je ponazoril.

V Frankfurtu znižali obrestno mero za 0,25-odstotne točke

Svet ECB je v četrtek v skladu s pričakovanji znižal ključno obrestno mero za 0,25 odstotne točke na 0,75 odstotka. Ključna obrestna mera je tako prvič v več kot 13-letni zgodovini evrskega območja padla pod raven enega odstotka.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Unicredit prodala za milijardo evrov slabih posojil 13

Učinek bo viden v izkazih za prvo četrtletje prihodnjega leta

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova obljublja, da bodo poiskali odgovorne za stanje v bankah 122

"Ko se pogovarjamo o krivdi, je prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo," je še izpostavila predsednica vlade...

FINANCE
Članki
Članki Tožilec Moljk: V državnih bankah akcije kot v Hypu ne bomo dočakali 51

V primeru Hypo so ob sumih nepravilnosti ukrepali sami lastniki banke, v Sloveniji ti nimajo interesa, meni okrajni državni tožilec Luka...

FINANCE
Članki
Članki Ben Bernanke spet napihuje borzni balon 5

Le dan potem, ko je milijarder Carl Icahn izrazil svoj strah glede nevarnosti padca borznih tečajev, je borze z namigom, da je denarja za...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Težko bi pristala na večja odpuščanja v javnem sektorju 106

Če pristojni v bankah ne bodo sodelovali z organi pregona, bodo morali oditi, pravi premierka Alenka Bratušek

FINANCE
Članki
Članki Dijsselbloem pozdravlja preglednost razkritja rezultatov 16

Prvi odzivi politike na rezultate pregledov bank, ki so razkrili, da bo za dokapitalizacijo treh največjih bank potrebne dobre tri...

FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Za vsak večji projekt potrebujemo po enega državnega sekretarja 53

Prvak SD Igor Lukšič meni, da je situacija v Sloveniji po objavi stres testov odvisna predvsem od politične stabilnosti

PRO
Članki
Članki (Sodobno bančništvo) Kako bomo plačevali čez par let?

PSD2 je dolgočasen naziv za zelo razburljivo spremembo v finančni industriji – prenesite si posebno prilogo Sodobno bančništvo in...