Komentar

Public enemy: Jože Mencinger strelja kozle o NLB

Čas branja: 4 min
04.07.2012  22:30
O dokapitalizaciji NLB, nacionalnem interesu in striženju ovc

Najnovejša dokapitalizacija NLB je med varuhi nacionalnega interesa in opozicijskimi strankami sprožila silovit protest, češ da bi prodaja sistemske banke ogrozila nacionalni interes. Ker sta nacionalni interes in hazarderstvo vodilnih bančnikov NLB glavna krivca za številne državne dokapitalizacije NLB, je treba odpreti vprašanje, do kdaj bomo davkoplačevalci plačevali zablode nacionalnega interesa.

Država v NLB zmetala 2,4 milijarde evrov

Po izračunu Financ iz minulega tedna je slovenska država v bančno skupino NLB zmetala že okoli 2,4 milijarde evrov državnega denarja (Iz NLB še ne bo posojil gospodarstvu, Finance 122/2012).

V prvo sanacijo NLB je država vrgla približno 1,1 milijarde evrov, ko je sanirala poslovanje banke v obdobju pred letom 1993. Druga sanacija NLB pokriva njeno poslovanje od leta 1993 do izbruha krize leta 2007, zanjo pa je država skupaj s paradržavnimi družbami od leta 2007 do danes namenila še dodatnih 1,3 milijarde evrov.

Davkoplačevalci z dokapitalizacijami NLB plačujejo račun za streljanje kozlov o nacionalnem interesu.

Slovenijo je potopil nacionalni interes

Prvi bančnik NLB Božo Jašovič, ki je vodstvo banke prevzel leta 2010 in bil v banki »sanator« poslovanja nekdanje vodilne ekipe Marjana Kramarja, je novembra lani v intervjuju za Delo brez dlake na jeziku povedal, da je h globoki gospodarski in bančni krizi v Sloveniji »precej prispeval naš način privatizacije, povezanost slovenskih podjetij in navsezadnje tudi nacionalni interes, ki je pripeljal do tega, da smo vsa tveganja skoncentrirali nase in nismo hoteli imeti tujega kapitala in tujih naložb. Vse smo hoteli imeti sami, to smo večinoma financirali s krediti, kar pomeni, da imamo večino tveganj pri sebi, v Sloveniji. Bank ne izvzemam, da niso sokrive. Ob vstopu v evroobmočje so bil krediti poceni, v bankah so se manj ukvarjali z depoziti, saj so bili predragi in se je bolj splačalo najeti kredite v tujini, ki so bili cenejši. A vse je to bilo vendarle rezultat prepričanja, da je treba imeti podjetja v slovenski lasti in da ne smemo razprodati premoženja« (Delo, 19. novembra 2011).

Banke so financirale nacionalni interes

[A] 78a0Untitled-11.1341424275.gif

Podatki iz grafa o dolgu naših podjetij in bank razkrivajo, kako so naše banke na čelu z največjo NLB financirale nacionalni interes in nase prevzele vsa tveganja propada prezadolženega gospodarstva (glej graf Dolg podjetij in bank).

V predkriznem obdobju med letoma 2001 in 2008 se je dolg slovenskih podjetij do naših bank povečal s 5,4 na kar 20,2 milijarde evrov ali skupaj za skoraj 15 milijard evrov. Hkrati so se v istem obdobju zelo povečale tudi obveznosti slovenskih bank v tujini, in sicer z 1,4 na 17,9 milijarde evrov, skupaj za 16,5 milijarde evrov, s katerimi so banke med drugim množično kreditirale izredno tvegane menedžerske prevzeme podjetij in skrbele za koncentracijo kapitala pod okriljem »nacionalnih šampionov«. Eksplozivno zadolževanje podjetij pri bankah in bank v tujini se je ustavilo šele z nastopom krize leta 2008.

Bančna luknja 3,5 milijarde evrov

Podatki iz prej omenjenega grafa tudi kažejo, da so se po nastopu krize močno razprle škarje med dolgovi podjetij in bank. Od konca leta 2008 do marca 2012 so banke zmanjšale obveznosti do tujine z 17,9 na 12,4 milijarde evrov ali skupaj za 5,5 milijarde evrov. Hkrati so se naša prezadolžena podjetja razdolževala veliko počasneje od bank, saj so zmanjšala obveznosti do bank z 20,2 na vsega 18,2 milijarde evrov in bankam vrnila le dve milijardi evrov.

Ker so banke od plačilno nesposobnih »nacionalnih šampionov«, bankrotiranih finančnih holdingov in drugih prezadolženih podjetij izterjale le dve milijardi evrov posojil, hkrati pa so tujim upnikom vrnile kar 5,5 milijarde evrov, je v bilancah bank nastala luknja v vrednosti okoli 3,5 milijarde evrov. Večmilijardna bančna luknja je dejansko le drugo ime za slabe bančne terjatve.

Bančno luknjo financirata država in ECB

[A] 3c6fUntitled-12.1341424298.gif

Podatki iz grafa o obveznostih bank do slovenske države in Evropske centralne banke (ECB) sporočajo, da je v prvem obdobju krize nastalo luknjo v bilancah bank financirala predvsem slovenska država, ki se je takoj po letu 2008 začela pospešeno zadolževati in del novega zadolževanja pretopila tudi v bančne depozite, s katerimi so banke odplačevale zapadle obveznosti do tujine. Lani in zlasti letos je luknjo v bilancah bank izdatno financirala še ECB s tiskanjem evrov, saj so se obveznosti naših bank pri evrosistemu marca letos povzpele že na 3,7 milijarde evrov (glej graf Obveznosti bank do države in ECB).

Z najnovejšo dokapitalizacijo NLB je slovenska država naredila še korak naprej in del depozitov pri NLB pretopila v kapital, ki ga bodo zbrisale nakopičene slabe bančne terjatve in izgube.

Bančna luknja je največja pri NLB

[A] 6db7Untitled-13.1341424319.gif

Podatki iz grafa o deležu slabih terjatev v skupini NLB in slovenskem bančnem sistemu kažejo, da je glavnina slabih bančnih terjatev skoncentrirana pri naši največji banki, saj je delež slabih terjatev v skupini NLB konec minulega leta dosegal že 21,3 odstotka tvegane bančne aktive, medtem ko je njihov delež v preostalem bančnem sistemu v povprečju še enkrat manjši (glej graf Slabe terjatve v NLB in slovenskem bančnem sistemu).

Tukaj se tudi konča neslavna zgodba o financiranju zloglasnega nacionalnega interesa: NLB je tista banka, ki je s kreditiranjem nacionalnega interesa prevzela glavnino tveganj za slabe terjatve in izgube, ki jih mora s številnimi dokapitalizacijami kriti država na račun slovenskih davkoplačevalskih ovc.

Vik in krik branilcev nacionalnega interesa

Kljub katastrofalnim posledicam nacionalnega interesa za največjo banko NLB so se ob najnovejši dokapitalizaciji NLB z verige znova strgali varuhi nacionalnega interesa z Jožetom Mencingerjem na čelu, ki je v državnem svetu začel zbirati podpise proti dokapitalizaciji banke. Ta medijsko zelo glasen ekonomist je bil velik zagovornik menedžerskih prevzemov že od začetka tranzicije, »znanstveno« pa je tudi dokazoval škodljivost tujih naložb za slovensko gospodarstvo (Nominalna in realna konvergenca kandidatk za EU in EMU, GG, 2002).

Med varuhi nacionalnega interesa je treba opozoriti še na Franja Štiblarja, prav tako ekonomista iz Mencingerjevega EIPF, ki je že ob poskusu prve privatizacije NLB »znanstveno« dokazoval škodljivost tujega kapitala (Nacionalni interes v razvoju slovenskega finančnega sektorja in gospodarstva, GG, 2001), predlagal pogubno bančno kreditiranje in navzkrižno lastništvo slovenskih »blue chipov«, ki jih danes poosebljajo potapljajoči se »nacionalni šampioni« (Pivovarna Laško, Istrabenz, Merkur, Viator & Vektor, SCT, Primorje in drugi) in bankrotirani holdingi (infondi, maksime, zvoni, in drugi).

Rešitev za NLB je prodaja

Legendarni liberalni ekonomist Mićo Mrkaić je v svojem »benchmark« gospodarskem programu že leta 2004, torej več let pred nastopom bančne krize, daljnovidno zapisal: »Nujno je zagotoviti, da so banke neodvisne od politike in strogo nadzorovane pri svoji kapitalski ustreznosti in varnosti poslovanja.«

Namesto današnjih množičnih pozivov mencingerjanskih varuhov nacionalnih interesov k vnovični blokadi prodaje NLB bi morali v Sloveniji končno prisluhniti Mrkaiću: NLB se mora čim prej prodati zasebnim vlagateljem, bančni regulator Banka Slovenije pa naj začne končno opravljati svojo nalogo in strogo nadzoruje kapitalsko ustreznost in varnost poslovanja NLB.

Streljanje kozlov o nacionalnem interesu

Nove in nove dokapitalizacije NLB pomenijo socializacijo bančnih izgub in prenos bremena financiranja nacionalnega interesa na celotno družbo (davkoplačevalce). Zato bi se morali Mencinger in drugi varuhi nacionalnega interesa opravičiti slovenskim davkoplačevalcem, ki prek dokapitalizacij NLB plačujejo račune za njihovo streljanje kozlov o nacionalnem interesu.

Hkrati je treba ugotoviti tudi odgovornost vodilnih bančnikov NLB za slabe bančne terjatve, z bančnikom Marjanom Kramarjem na čelu, ki so v imenu nacionalnega interesa zakockali NLB.

Stanislav Kovač je ekonomist.
Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Janko Medja drugič piše pismo zaposlenim: Pritiski nas ne bodo ustavili 31

Kako predsednik uprave NLB Janko Medja podrejenim pojasnjuje dogajanje okrog kriminalistične preiskave; to ni njegovo prvo pismo s...

FINANCE
Članki
Članki Italijanski bankirji bodo vračali državno pomoč. Kaj pa NLB? 13

Monte dei Paschi di Siena je letos dobila 4,1 milijarde evrov pomoči, naslednje leto namerava tri milijarde evrov že vrniti. Bomo...

FINANCE
Članki
Članki Giacomelli: Nove preiskave v NLB ni bilo 31

Kriminalisti so danes zgolj prevzeli dve škatli dokumentov, ki so jih zapečatili že v okviru petkove preiskave, se generalni sekretar...

FINANCE
Članki
Članki Koliko kapitala potrebuje vsaka od bank 8

Za dokapitalizacije treh največjih bank bo potrebnih 3,012 milijarde evrov, koliko bodo potrebovale ostale?

FINANCE
Članki
Članki NLB v 9 mesecih izgubila skoraj desetino depozitov prebivalstva 39

Največja državna banka NLB je imela konec septembra za 4.454 milijonov evrov depozitov prebivalstva ali devet odstotkov (434 milijonov...

FINANCE
Članki
Članki Medja: Naša naloga ni v celoti povrniti milijard, ker jih ne moremo, ker jih ne bo 92

Odgovornost vodstva je, da se zgodbe iz preteklosti ne ponovijo več, meni predsednik uprave NLB Janko Medja.

FINANCE
Članki
Članki Dijsselbloem prihaja v zatišju pred razkritjem bančne luknje 21

Na izide stresnih testov za NLB bomo po naših informacijah čakali še kar nekaj časa, šef evroskupine pa bo jutri po pričakovanjih...

OGLAS
FINANCE
Članki
Članki MSRP zavarovalne pogodbe (po novem)

01.01.2021 bo predvidoma začel veljati MSRP 17 Zavarovalne pogodbe.