Komentar

Zdaj pa zares: kaj je start-up?

16.04.2012  22:30
Če berete moje zapise v zadnjih mesecih, ste zagotovo že srečali definicijo, da je start-up vsaka organizacija, ki razvija nov produkt v negotovih okoliščinah.

Če berete moje zapise v zadnjih mesecih, ste zagotovo že srečali definicijo, da je start-up vsaka organizacija, ki razvija nov produkt v negotovih okoliščinah. Organizacija je lahko malo podjetje ali le skupina v večji korporaciji ali javni ustanovi. Produkt je lahko izdelek ali storitev. In ravno v besedi produkt se skriva glavna podrobnost te definicije. Produkt lahko razumemo kot tujko za besedo izdelek, v resnici pa imamo v slovenščini srečo, da imamo dve besedi (pravzaprav tri, če upoštevamo še proizvod, ki pa ga uporabljam kot sinonim za izdelek), ki ju lahko uporabljamo za opisovanje razlik med enim in drugim.

Izdelek oziroma proizvod je tisto, kar je plod ročnega ali strojnega dela. Kar narediš, ker imaš za to vse potrebno znanje, orodja, čas in materiale. Izdelek je proizvod obrtništva. Na drugi strani pa ima produkt dodano vrednost, v poslovnem smislu predvsem v tem, da rešuje težavo, ki jo imajo prihodnji uporabniki in da so ti uporabniki za to pripravljeni plačati, z denarjem, pozornostjo ali kako drugače.

Če torej želimo prodajati produkt, ne zgolj izdelka, moramo v naprej raziskati trg, razumeti problem, izdelati rešitev in jo ustrezno predstaviti trgu. To je razlika med steklenico penine za štiri evre in steklenico šampanjca za 400 evrov. Ali pa med kitajskim avtom za šest tisoč in nemškim za 60 tisoč evrov. Obrtniško gledano, gre za enake izdelke, le da so za enega kupci pripravljeni odšteti več. Ne želim se spuščati v semantične in jezikovne razprave, želim pa poudariti vsebinsko razliko med temi pojmi in vesel sem, da imamo v slovenskem jeziku dve besedi, ki to naredita dokaj učinkovito.

Je pa še ena pomembna sestavina start-upa: podjetniški tim. Skupinica motiviranih vsestranskih posameznikov (in ne en sam), ki v priložnost (produkt) tako verjame, da so pripravljeni tvegati vse, da bi poskusili uspeti. Ki so pripravljeni biti »lačni in strgani« tri, pet ali celo deset let, kolikor lahko traja negotova podjetniška pot.

Dežela (pol)izdelkov

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo obrtništva in inženirstva. Tehnično znanje in izumiteljstvo sta per capita zagotovo med najvišjimi daleč naokoli. Vendar imamo kronično pomanjkanje znanj, kako iz teh obrtniških izdelkov narediti produkte in iz njih uspešna podjetja. Zato večino naših izdelkov izvozimo kot polizdelke, ki jih tuja podjetja vgradijo v svoje produkte. Najvišja dodana vrednost pa seveda nastaja pri produktu, tam, kjer je neotipljiva. Gre za znanja s področja produktnega razvoja, trženja, komuniciranja in drugih sorodnih področij, ki so značilna za tržno gospodarstvo. Ker imamo pri nas pravo tržno gospodarstvo šele kakšnih 15 let, nas to ne bi smelo čuditi.

To ni start-up

V minulih dneh se je zgodilo nekaj dogodkov, zaradi katerih sem se lotil tudi definiranja, kaj ni start-up. Predvsem zato, ker se je veliko ljudi in organizacij začelo trkati po prsih, kako pomagajo start-upom in s tem nastanku in razvoju nove slovenske podjetniške scene.

Podjetje, ki nastane kot spin-off produkta delujočega podjetja, samo zato, da bi se lahko prijavljalo na različne razpise za evropske subvencije, ni start-up. Je podjetje, verjetno pa ni start-up, saj je produkt plod daljšega razvoja znotraj matičnega podjetja, kar pomeni, da ne deluje v negotovih okoliščinah, prav tako pa ponavadi ne vključuje podjetniškega tima, ki bi tvegal vse za uspeh.

Odmevne novice, kot je nedavni Facebookov nakup nekaj mesecev starega Instagrama za milijardo dolarjev, pa so gojišče nekaj drugih primerov nestart-upov. Slepo kloniranje uspešnih modelov iz tujine, brez potrebnega znanja, prilagajanja trgu ..., je eden izmed najboljših receptov za neuspeh. Seveda bi vsak od nas želel postati milijarder v nekaj mesecih, toda ustanovitelji Instagrama to niso postali zato, ker bi le znali izdelati aplikacijo za slikanje kul fotografij z iphonom, ampak zato, ker so prepoznali potrebo posameznikov po večji individualizaciji in ekspresivnosti fotografij, kar je ogrozilo celo takšnega velikana, kot je Facebook.

Verjetno je rdeča nit že opazna: če ni tima, ki tvega, to ni start-up. Igranje iz varnega zavetja, bodisi matičnega podjetja bodisi kopiranje tujih idej, ali popoldansko obrtniško igračkanje - nič od tega ni start-up. Če na vprašanje, le zakaj to delate, lahko odgovorite le s: »Ker lahko«, potem niste na dobri poti. Start-up zaznava tržno priložnost, najde obetavno rešitev in veliko tvega, da jo preizkusi. Verjetnost za neuspeh je zato veliko večja kot za uspeh, je pa zato uspeh toliko bolje nagrajen. Start-up je samokritičen, hitro vidi svoje napake, se iz njih uči in se jim prilagaja.

Start-up, dragi moji, je samo seksi beseda za zelo neseksi obdobje podjetniške zgodbe, ko gre še vse lahko narobe. Raje kot da definiramo start-up, se zato vrnimo k vsebinski razpravi, kako ustvarjati boljše produkte in uspešna podjetja.

Info: Jugoslav Petković je soustanovitelj podjetij mimovrste=) in Domenca Labs. V zadnjem času se posveča predvsem pomoči mladim podjetjem, tudi kot poslovni angel.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Preberite tudi:

16.04.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Pahor: Za vekomaj moramo ostati gospodarji svoje usode 132

"To je naša moralna in državljanska dolžnost do naših pogumnih in domoljubnih prednikov in zlasti do naših otrok. Njim pa teh sanj ne...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ne verjamem, da se bo celotno breme dviga DDV prevalilo na potrošnike 145

Predsednica vlade Alenka Bratušek se zaveda, da dvig davkov boli prebivalce, in meni, da bi lahko del bremena prevzeli tudi trgovci.

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Oblikovali smo izbor ukrepov, ki je najmanj slab 77

Prenovljeni proračun ob občutno nižje ocenjenih prihodkih predvideva malenkost višje odhodke

FINANCE
Članki
Članki Veber: Kriza je najbolj udarila po tistih, ki so zanjo najmanj krivi 50

Predsednik Državnega zbora Janko Veber je začutil, da se med državljankami in državljani širi prepričanje, da država ne deluje v...

FINANCE
Članki
Članki Arhar: Tisto, kar smo se dogovorili, je držalo 42

Kaj ob novici o hišnih preiskavah in pridržanju Tomaža Lovšeta pravijo ljudje iz njegovega omrežja

FINANCE
Članki
Članki Obtoženi v primeru Istrabenz tik pred sodbo: Nismo krivi 11

Sodba bo v petek ob 12.30, je po današnji maratonski obravnavi - trajala je prek 12 ur - odločila sodnica

FINANCE
Članki
Članki Janković: Zdenka Grozde bi bila boljša kot Kuntarič 53

"Bratuškova bi lahko ostala premierka, če bi bil izvoljen za predsednika PS," pravi ljubljanski župan Zoran Janković