Čas branja: 3 min
16.04.2012  22:30
Če berete moje zapise v zadnjih mesecih, ste zagotovo že srečali definicijo, da je start-up vsaka organizacija, ki razvija nov produkt v negotovih okoliščinah.

Če berete moje zapise v zadnjih mesecih, ste zagotovo že srečali definicijo, da je start-up vsaka organizacija, ki razvija nov produkt v negotovih okoliščinah. Organizacija je lahko malo podjetje ali le skupina v večji korporaciji ali javni ustanovi. Produkt je lahko izdelek ali storitev. In ravno v besedi produkt se skriva glavna podrobnost te definicije. Produkt lahko razumemo kot tujko za besedo izdelek, v resnici pa imamo v slovenščini srečo, da imamo dve besedi (pravzaprav tri, če upoštevamo še proizvod, ki pa ga uporabljam kot sinonim za izdelek), ki ju lahko uporabljamo za opisovanje razlik med enim in drugim.

Izdelek oziroma proizvod je tisto, kar je plod ročnega ali strojnega dela. Kar narediš, ker imaš za to vse potrebno znanje, orodja, čas in materiale. Izdelek je proizvod obrtništva. Na drugi strani pa ima produkt dodano vrednost, v poslovnem smislu predvsem v tem, da rešuje težavo, ki jo imajo prihodnji uporabniki in da so ti uporabniki za to pripravljeni plačati, z denarjem, pozornostjo ali kako drugače.

Če torej želimo prodajati produkt, ne zgolj izdelka, moramo v naprej raziskati trg, razumeti problem, izdelati rešitev in jo ustrezno predstaviti trgu. To je razlika med steklenico penine za štiri evre in steklenico šampanjca za 400 evrov. Ali pa med kitajskim avtom za šest tisoč in nemškim za 60 tisoč evrov. Obrtniško gledano, gre za enake izdelke, le da so za enega kupci pripravljeni odšteti več. Ne želim se spuščati v semantične in jezikovne razprave, želim pa poudariti vsebinsko razliko med temi pojmi in vesel sem, da imamo v slovenskem jeziku dve besedi, ki to naredita dokaj učinkovito.

Je pa še ena pomembna sestavina start-upa: podjetniški tim. Skupinica motiviranih vsestranskih posameznikov (in ne en sam), ki v priložnost (produkt) tako verjame, da so pripravljeni tvegati vse, da bi poskusili uspeti. Ki so pripravljeni biti »lačni in strgani« tri, pet ali celo deset let, kolikor lahko traja negotova podjetniška pot.

Dežela (pol)izdelkov

V Sloveniji imamo dolgo tradicijo obrtništva in inženirstva. Tehnično znanje in izumiteljstvo sta per capita zagotovo med najvišjimi daleč naokoli. Vendar imamo kronično pomanjkanje znanj, kako iz teh obrtniških izdelkov narediti produkte in iz njih uspešna podjetja. Zato večino naših izdelkov izvozimo kot polizdelke, ki jih tuja podjetja vgradijo v svoje produkte. Najvišja dodana vrednost pa seveda nastaja pri produktu, tam, kjer je neotipljiva. Gre za znanja s področja produktnega razvoja, trženja, komuniciranja in drugih sorodnih področij, ki so značilna za tržno gospodarstvo. Ker imamo pri nas pravo tržno gospodarstvo šele kakšnih 15 let, nas to ne bi smelo čuditi.

To ni start-up

V minulih dneh se je zgodilo nekaj dogodkov, zaradi katerih sem se lotil tudi definiranja, kaj ni start-up. Predvsem zato, ker se je veliko ljudi in organizacij začelo trkati po prsih, kako pomagajo start-upom in s tem nastanku in razvoju nove slovenske podjetniške scene.

Podjetje, ki nastane kot spin-off produkta delujočega podjetja, samo zato, da bi se lahko prijavljalo na različne razpise za evropske subvencije, ni start-up. Je podjetje, verjetno pa ni start-up, saj je produkt plod daljšega razvoja znotraj matičnega podjetja, kar pomeni, da ne deluje v negotovih okoliščinah, prav tako pa ponavadi ne vključuje podjetniškega tima, ki bi tvegal vse za uspeh.

Odmevne novice, kot je nedavni Facebookov nakup nekaj mesecev starega Instagrama za milijardo dolarjev, pa so gojišče nekaj drugih primerov nestart-upov. Slepo kloniranje uspešnih modelov iz tujine, brez potrebnega znanja, prilagajanja trgu ..., je eden izmed najboljših receptov za neuspeh. Seveda bi vsak od nas želel postati milijarder v nekaj mesecih, toda ustanovitelji Instagrama to niso postali zato, ker bi le znali izdelati aplikacijo za slikanje kul fotografij z iphonom, ampak zato, ker so prepoznali potrebo posameznikov po večji individualizaciji in ekspresivnosti fotografij, kar je ogrozilo celo takšnega velikana, kot je Facebook.

Verjetno je rdeča nit že opazna: če ni tima, ki tvega, to ni start-up. Igranje iz varnega zavetja, bodisi matičnega podjetja bodisi kopiranje tujih idej, ali popoldansko obrtniško igračkanje - nič od tega ni start-up. Če na vprašanje, le zakaj to delate, lahko odgovorite le s: »Ker lahko«, potem niste na dobri poti. Start-up zaznava tržno priložnost, najde obetavno rešitev in veliko tvega, da jo preizkusi. Verjetnost za neuspeh je zato veliko večja kot za uspeh, je pa zato uspeh toliko bolje nagrajen. Start-up je samokritičen, hitro vidi svoje napake, se iz njih uči in se jim prilagaja.

Start-up, dragi moji, je samo seksi beseda za zelo neseksi obdobje podjetniške zgodbe, ko gre še vse lahko narobe. Raje kot da definiramo start-up, se zato vrnimo k vsebinski razpravi, kako ustvarjati boljše produkte in uspešna podjetja.

Info: Jugoslav Petković je soustanovitelj podjetij mimovrste=) in Domenca Labs. V zadnjem času se posveča predvsem pomoči mladim podjetjem, tudi kot poslovni angel.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Preberite tudi:

16.04.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Tožilec Moljk: V državnih bankah akcije kot v Hypu ne bomo dočakali 51

V primeru Hypo so ob sumih nepravilnosti ukrepali sami lastniki banke, v Sloveniji ti nimajo interesa, meni okrajni državni tožilec Luka...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova obljublja, da bodo poiskali odgovorne za stanje v bankah 122

"Ko se pogovarjamo o krivdi, je prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo," je še izpostavila predsednica vlade...

FINANCE
Članki
Članki (anketa) Kaj gospodarstvu prinašajo Pličaničevi naložbeni načrti

Učinek za gospodarstvo bo zagotovo manjši, kot bi bil, če bi šlo za naložbo z namenom povečevanja izvoza, meni ekonomist Davorin...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Težko bi pristala na večja odpuščanja v javnem sektorju 106

Če pristojni v bankah ne bodo sodelovali z organi pregona, bodo morali oditi, pravi premierka Alenka Bratušek

FINANCE
Članki
Članki Bo Mazejeva menjala trenerja? 14

Z novim trenerjem in svojim pomočnikom Walterjem Ronconijem menda ne najdeta skupnega jezika

FINANCE
Članki
Članki Dobovšek: V Sloveniji problem način kadrovanja in pisanja zakonodaje 24

V Sloveniji sta problematična prijateljsko kadrovanje in zakonodaja, ki je v preteklosti pogosto niso pisali državni organi, temveč...

FINANCE
Članki
Članki Kozina in Furlan: NLB ne sodeluje in nam jemlje dragocen čas 52

Znotraj bančne trdnjave NLB so še vedno ljudje, ki jim ni v interesu, da se razišče gospodarski kriminal v bankah, ugotavlja tožilec...