Da tokrat ne bo nesporazumov, naj vam pojasnim kar na začetku: predstavljam vam tri zgodbe dveh oseb. Doživeli sta jih že davno, tako da paraziti lahko danes mirno spijo. Osebi poznata imena, hranita dokumentacijo, vendar nikoli nista zbrali dovolj poguma, da bi v sodelovanju z ustreznimi institucijami zgodbe končali. Realno gledano so njihove zgodbe, ne pa tudi identične zgodbe, ki so jih doživeli drugi, mrtve.

Zakaj jih potem sploh objavljam? Razlogi so trije.

1. Želim, da vam je povsem jasno, kakšni mehanizmi korupcije še obstajajo.
2. Ker bi rad, da se zavedate, kaj pomeni, če korupcije in kriminala ne prijavite. Biti tiho pomeni, da ste moralno odgovorni za razkroj države, veste, a ne poveste, in se zavestno odločite, da boste jutri nekoga drugega prepustili parazitom.
3. Ker ste molčali, postajajo paraziti vse močnejši in vse bolj stiskajo državo v krempljih. Če bo zato na koncu vsem vseeno ali pa vas bo »strah«, potem sebi pripišite položaj, v kateremu ste.

Pojasnim naj vam še nekaj. Tokrat sem zaradi odločitve, da grem s svojo zgodbo v javnost, morda res sprejel določeno tveganje, da se kakšen postopek ne privede do konca, toda ali bi morali še naprej nadaljevati prakso, da se govori o korupciji zelo konkretno samo takrat, ko ugasnejo televizijske kamere ali luči v stanovanjih? Če zaradi tega, ker je vse skupaj na pol javno, to pomeni, da se bomo državljani in državljanke opogumili, da prijavimo primere komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in nacionalnemu preiskovalnemu organu (NPU) in da tja odidemo skupaj z imeni in dokazi, potem se je tokrat za vse nas odprlo okno priložnosti, za institucije pregona se je rodil največji test učinkovitosti in poštenosti, za državo pa signal, da mora opraviti s korupcijo. Ne dopustite, da bi vaša zgodba, podobno kot spodnje tri, umrla, samo zaradi vašega strahu. To je tudi vaša država in v njej vas ne sme nihče »jebati v glavo«. In če kljub dokazom KPK in NPU še vedno ne naredite ničesar, potem z vašimi primeri zalijte medije.

Kako do brezplačne hiše?

Gradbeno podjetje najame storitve sivega lobiranja ali pa pri sivem javnem uslužbencu doseže svojo rento. Kako jim odplača? Gradbeno podjetje in sivi lik skleneta pogodbo o gradnji hiše, denimo v vrednosti 500 tisoč evrov. Po pogodbi, kot predujem, sivi lik plača 20 tisoč evrov. V pogodbi pa je tudi klavzula, da so, če hiša ni zgrajena v recimo devetih mesecih, predvideni penali v znesku x evrov za vsak dan oziroma teden zamude. Potem se nekako zgodi, da gradnja zamuja, in to toliko časa, dokler je edini strošek sivega lika za gradnjo hiše 20 tisoč evrov predujma, vse drugo pa so penali. Vmes lahko lik iz sivine hodi naokoli in se pritožuje, razlaga, da res nima neke moči, če mu še gradbeno podjetje ne zgradi hiše v dogovorjenem času ... Na koncu ima gradbeno podjetje svojo rento (v ustrezni kodi v zakonodaji ali pa slepoti regulatorja), sivi lik pa legalizirano izplačilo za svojo storitev.

Kako prodati urednika, ne da bi ta vedel, da je prodan

Sivi lik vas obišče kot dobronamerni znanec in vam sporoči izjemno skrb zbujajočo novico, da je slišal urednika ali novinarja (ki ju ne imenuje) tega in tega medija, da se o vas pripravlja ogromna zgodba o tem, kako ste v zameno za denar zagotovili rento temu ali onemu. Ker je vaš obiskovalec tako zelo dobronameren, ve, da to ni res, in se mu vse skupaj gnusi. Vendar vam do konca pogovora pove, da mu bo morda pa le uspelo urednika ali novinarja prepričati, da je zgodba nesmiselna. O uspehu svojih prizadevanj vas obvesti čez kak dan. Ko vas pokliče, vam pove, da ima dobro in slabo novico. Dobra je, da je s svojim izjemnim vplivom na tega in tega poskrbel, da se je zadeva umirila, slaba novica pa je, da se je odložila samo za nekaj časa, ker bo ali poiskal dokaze v vaš bran, saj so mu na tem in tem mediju pripravljeni prisluhniti, ali pa, ker je fantastična novica o vas preložena za kakega pol leta. Tipično igra steče, če je v zraku dovolj paranoje in groženj s »strašnimi imeni slovenske scene, ki vas hočejo uničiti«, tipično je tudi, da zgodbe ni, in še bolj tipično, da v tem in tem mediju zgodbe sploh nikoli ni bilo. Tipično je tudi, da če nekdo tega ne ve (in ogromno jih pade na to foro), potem bo naslednjič, ko dobi klic in ko sivi lik zahteva protiuslugo (ki je rentica za njegove kliente), morda tako naiven, da bo menil, da mu je protiuslugo dolžan, ali pa se prestraši možnosti, da bi bila fantomska zgodba vendarle objavljena. In tak človek potone v načrtih sivih likov. Obstaja še en mehanizem: če ste vpleteni v kako večjo zgodbo in če se bo o njej govorilo po televiziji, potem dobite klice nekih obskurnih likov, ki trdijo, da bodo v oddaji predstavili lažne dokaze proti vam in da vas bodo povozili, razen če ne plačate denimo 10 tisoč evrov in bodo to ustavili. Seveda ne novinarji ne uredniki ne vedo nič o teh silnih dokazih, vedo pa vsi, kdo so ti telefonisti.

Zakonodajna renta

Sami se odločite, ali gre za korupcijo ali za kriminalno dejanje. Zgodba gre takole: sprejme se nek zakon, ki je posledica evropske regulative, je tehnično dovršen, racionalen, konsistenten z drugo zakonodajo, skratka - odličen z eno samo podrobnostjo: v zakonu je poseben člen, ki nalaga vsem, ki jih zakon zadeva, posebne pogoje. Posebne v smislu zagotavljanja dodatnih storitev, ki jih podjetje pri svojem poslu ne potrebuje, jih pa zahteva omenjeni člen. In potem mora podjetje na trg, poišče podjetje, ki te storitve zagotavlja (in je, kot po čudežu, ali na koncesiji ali pa nastopa na močno distorziranem trgu, kjer je daleč največji igralec). To sicer ni nezakonito, je pa neumno, ker se s tem ustvarja umeten trg. Težava se pojavi, ko ugotovite, da je rentnik v tem podjetju prav uradnik, ki je tako zelo tiščal »tisti člen« v zakon.

Lov na parazite

Torej? Želite še več tak primerov? Ogromno jih je še. Koliko časa še želite živeti v državi, kjer so premiki odvisni zgolj od uspešne korupcije, ki se pojavlja na vseh ravneh upravljanja države? Če vas je strah, naj povem, da se vam ne bo zgodilo prav nič. To lahko vidite na mojem primeru, ker mirno živim dalje, nobenega ogrožanja varnosti ni. Če se bojite, da boste izgubili službo, je vaš strah odveč, obstaja namreč velika možnost, da vaši sodelavci in vodilni poznajo primer slabega jabolka v vaši okolici in bi se ga radi znebili. Če se bojite medijskega linča, vam spet povem, da je odveč, ker lahko sami spremljate nekaj naravnost zabavnih zgodbic, ki se spletajo okoli mene, pa so prazna slama, ki me vsakič, ko naletim nanjo, bolj zabava. Nič ne bo, fama o nekih »nevarnih likih, ki vas uničijo«, je fama, ki je močnejša od moči teh nevarnih likov. Če se bojite nemoralnosti in pristranskosti ali neučinkovitosti KPK in NPU, potem vas lahko pomirim, da tisto, kar sem videl, vliva zaupanje. Ne nazadnje, če so žarometi parazitov te dni usmerjeni vame, pomeni, da imate idealno priložnost, da prinesete svoje dokaze in sporočite imena. Nihče ne bo vedel, da ste jih potopili vi, verjetno bodo obtožili mene, s tem pa, verjemite mi, mirno živim. Skratka, nič se vam ne bo zgodilo, lahko pa boste naredili dobro delo in potopili parazita!

Vsem tistim, ki te dni razlagate, da vse skupaj nima smisla, saj se tako ne bo zgodilo nič, sporočam, da ste s takim stališčem identični parazitom, saj jih brez vaše pasivnosti ne bi bilo.

Rado Pezdir je ekonomist

Pripis: prijava parazita na [www.kpk-rs.si] pomeni začetek njegovega konca.