Komentar

Public enemy: Pahorjeva vlada je nastavila past Janševi vladi

Čas branja: 4 min
15.02.2012  22:30
O pasti v državnem proračunu, ki je tempirana finančna in socialna bomba

Obveščaj me o novih člankih:  

Nekdanja Pahorjeva vlada je ob odhodu šokirala s poročilom o številnih dosežkih v obdobju svojega delovanja.

Ker je med njimi na prvem mestu poudarila razmere v javnih financah, se odpira vprašanje, ali se Pahorjeva ekipa res lahko pohvali s svojo javnofinančno dediščino ali pa bi se je v resnici morala sramovati.

S čim se hvali Pahorjeva vlada

Finance so minuli teden v članku S čim se hvali Pahorjeva vlada v odhodu (9. februarja 2012) povzele poročilo zdaj že nekdanje vlade Boruta Pahorja o njenih domnevno največjih dosežkih.

Pahorjeva vlada se je širokoustila z zadolževanjem države in javnofinančnim primanjkljajem v letih od 2008 do 2011 ter zapisala: »Z mnogimi ukrepi smo utrdili tudi srednjeročno stabilnost javnih financ in v zakonu o javnih financah predlagali omejitev javnega dolga na 48 odstotkov BDP.«

Poglejmo, kako so se mednarodni finančni trgi, kjer se zadolžuje naša država, odzvali na proračunsko samohvalo Pahorjeve vlade.

Trgi pozdravili slovo Pahorjeve vlade

Podatki iz grafa o gibanju zahtevane donosnosti za desetletne državne obveznice sporočajo, da so mednarodni trgi dejansko pozdravili dokončno slovo Pahorjeve vlade, saj smo v zadnjih tednih priče zmanjševanju pribitkov za tveganje pri zadolževanju naše države v tujini (glej graf Zahtevani donos desetletnih državnih obveznic Slovenije in Nemčije).

graf

Podatki iz grafa tudi kažejo, da finančni trgi z nekdanjo Pahorjevo vlado ne odsevajo njene samovšečne javnofinančne dediščine, saj so Slovenijo po zahtevani donosnosti za desetletne državne obveznice v zadnjih mesecih minulega leta postavili ob bok ekonomsko bankrotiranih držav iz skupine PIGS. Te države so dejansko bankrotirale in zaprosile za pomoč EU pri zahtevani donosnosti okoli 7,5 odstotka, ki se ji je Slovenija nevarno približala v času Pahorjeve vlade. Hkrati se zahtevani donos na nemške desetletne državne obveznice od lani jeseni ohranja na nespremenjeno nizki ravni okoli 1,7 odstotka.

graf

Kaj navdušuje Pahorjevo vlado

In nad čim se tako navdušujejo nekdanji ključni vladni možje Pahor, Križanič in Gaspari, kar ni navdušilo mednarodnih finančnih trgov?

Podatki iz grafov o gibanju javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, merjenega po maastrichtski metodologiji ESA-95, kažejo, da je po nastopu gospodarske krize po letu 2008 nastala javnofinančna luknja, globoka okoli dve milijardi evrov, ki bo tudi po napovedih nekdanje Pahorjeve vlade v letu 2011 dosegala 5,5 odstotka BDP (glej graf Slovenski javnofinančni primanjkljaj).

graf

Velika javnofinančna luknja je bila tudi glavni razlog za eksplozivno rast javnega dolga države, ki se je v obdobju Pahorjeve vlade podvojil, z 21,9 odstotka BDP (konec leta 2008) na 47,7 odstotka BDP (konec leta 2011, zadnja ocena Križaničevega ministrstva); glej graf Javni dolg Slovenije.

Javnofinančni polom Pahorjeve vlade

Ekonomist Mojmir Mrak je decembra lani v intervjuju za Bančni vestnik javnofinančne razmere pod Pahorjevo vlado označil za javnofinančni polom: »Slovenija je ena redkih držav v EU, v kateri se javnofinančni primanjkljaj kot delež BDP praktično ni zmanjšal v zadnjih treh letih in vztraja med petimi in šestimi odstotki BDP. Če je tolikšen primanjkljaj v letu 2009, to je v prvem kriznem letu, še imel opravičila, v delovanju avtomatskih stabilizatorjev in v fiskalnih protikriznih ukrepih, pa je zadnji dve leti mogoče oceniti kot javnofinančni polom, in to kljub dejstvu, da gre del primanjkljaja v letu 2011 na račun enkratnih dejavnikov.«

Opisana javnofinančna dediščina Pahorjeve vlade je dejansko javnofinančni polom slovenske države, ki bi se ga morali ključni možje nekdanje Pahorjeve vlade sramovati, ne pa se z njim hvaliti.

Nastavljena proračunska past

Med svojimi dosežki je nekdanja vlada samovšečno poudarila tudi predlog zakona o zlatem fiskalnem pravilu v javnih financah in predlagano zakonsko omejitev javnega dolga na ravni 48 odstotkov BDP.

Hkrati je Križaničevo finančno ministrstvo tik pred primopredajo izjavilo, da bo po njihovi oceni konsolidiran dolg države znašal 47,7 odstotka BDP, torej skoraj enako, kot znaša Križaničev predlog omejitve javnega dolga.

Bahanje nekdanje Pahorjeve vlade s predlagano omejitvijo javnega dolga tik nad sedanjo ravnijo zadolženosti države odpira vprašanje, zakaj ista vlada ni že ob prevzemu oblasti konec leta 2008, ko je podedovani javni dolg države od Janševe vlade znašal zgolj 21,9 odstotka BDP, sama sebi omejila javni dolg na ravni 22,2 odstotka BDP.

Odgovor na postavljeno vprašanje je jasen: predlog Pahorjeve vlade o omejitvi državnega dolga na ravni 48 odstotkov BDP je ob skoraj enaki doseženi vrednosti javnega dolga (47,7 odstotka BDP) nastavljena proračunska past Janševi vladi, saj se ta ne bi več mogla zadolževati in bi morala zato v enem rezu odpraviti podedovani veliki javnofinančni primanjkljaj v višini 5,5 odstotka BDP, ki ga Pahorjevi vladi v treh letih sploh ni uspelo omembe vredno zmanjšati.

Pahorjeva šokterapija

Predlagano Pahorjevo fiskalno pravilo bi povzročilo javnofinančno, gospodarsko in socialno šokterapijo za Slovenijo, na kar opozarja nedavna analiza Mednarodnega denarnega sklada (MDS) z naslovom Challenges of Budgetary and Financial Crisis in Europe (Cottarellli, november 2011), ki poziva k postopnemu, ne enkratnemu in velikemu zmanjševanju javnofinančnega primanjkljaja.

V analizi MDS poudarja, da veliki in sunkoviti rezi v javno porabo prinašajo nevarnost velikega krčenja domačega povpraševanja, zdrsa v globoko recesijo, rasti brezposelnosti, zmanjšanja proračunskih prihodkov in skok zahtevanih obrestnih premij za državno tveganje, kar lahko privede do še večjega javnofinančnega primanjkljaja in višje ravni javnega dolga države glede na BDP.

Zato MDS evropskim državam predlaga postopno večletno zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja, ki ga morata spremljati nujna dokapitalizacija bank in izvedba strukturnih reform za spodbujanje gospodarske rasti.

Zgled naj bo Nemčija

V Financah sem že poleti 2010 v času sprejemanja rebalansa državnega proračuna v kolumni Slovenska država bo bankrotirala pozval k razpravi o ustavnem zakonu, ki bo postopoma omejil primanjkljaj državne blagajne in s tem tudi zadolževanje države.

Na žalost tedanja Pahorjeva vlada ni prisluhnila mojemu predlogu, naj javne finance prilagodi nemškemu zlatemu fiskalnemu pravilu, po katerem bo morala Nemčija do leta 2016 strukturni primanjkljaj v zveznem proračunu postopoma zmanjšati na 0,35 odstotka BDP, zvezne dežele pa ga bodo morale do leta 2020 povsem odpraviti.

Nemčija je javnofinančni primanjkljaj dovolila le ob naravnih nesrečah ali recesiji, v razmerah gospodarske rasti pa bo prepovedan.

Namesto Pahorjevega nemško fiskalno pravilo

Janševa vladna koalicija mora tako kot do zdaj tudi v prihodnjih razpravah o zlatem fiskalnem pravilu zavreči bahav Pahorjev predlog o omejitvi državnega dolga na ravni 48 odstotkov BDP, saj gre za nastavljeno proračunsko past, ki bi povzročila šokterapijo za Slovenijo.

Namesto Pahorjevega predloga se mora nova vlada zgledovati po nemškem ustavnem vzoru zlatega fiskalnega pravila o uravnoteženosti javnih financ, ki omejuje zadolževanje države s postopno odpravo velikega javnofinančnega primanjkljaja, ki bi se ga morala Pahorjeva vlada sramovati, ne pa se z njim hvaliti.

JJ ne sme popustiti niti za milimeter

Mednarodni finančni trgi, ki financirajo naš velik proračunski primanjkljaj in omogočajo preživetje naše socialne države, javne uprave, javnega šolstva in zdravstva, kulture ter drugih svetih proračunskih krav, so pozdravili slovo Pahorjeve vlade in podprli napovedano proračunsko varčevanje Janševe vlade, dokapitalizacijo NLB z zasebnim kapitalom in izvedbo strukturnih reform.

Na drugi strani je napovedano zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja v Sloveniji takoj naletelo na silovit odpor številnih proračunskih svetih krav in njihove armade medijskih papig, ki jim Janša tokrat ne sme popustiti niti za milimeter.

Stanislav Kovač je ekonomist.


Preberite tudi:

09.02.2012
07.07.2010

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
(iz arhiva) Kako bi Mićo Mrkaić reševal slovensko zdravstvo 2

Zaradi aktualnosti znova objavljamo deset let star predlog spremembe zdravstvenega sistema, ki so ga leta 2007 pripravili Franc Hočevar,...

FINANCE
Članki
Članki Je Snapchat povozila konkurenca, ker mu je v zelje skočil Instagram?

So delnice Snapa dober mesec dni po začetku borzne kotacije privlačna naložba ali pač ne? Vprašali smo analitike

FINANCE
Članki
Članki Dobra novica: Evroposlanci podprli znižanje DDV za e-knjige in digitalne naročnine 1

Če bodo spremembo sredi meseca potrdile še države članice, e-knjige in digitalne naročnine ne bodo več obdavčene višje kot tiskane...

FINANCE
Članki
Članki (novi krog pogajanj o brexitu) Bosta EU in Velika Britanija zbližali stališča?

V Bruslju se ob 17. uri začenja tretji krog britansko-evropskih pogajanj o brexitu; med težjimi je vprašanje o finančnih obveznostih V....

FINANCE
Članki
Članki Je EU je po tihem že posekala ZDA v rasti BDP? 11

V minulih letih smo se navadili brati, da ameriško gospodarstvo okreva veliko močneje od evropskega. Pa to še drži?

FINANCE
Članki
Članki Češki predsednik Zeman bi raje izgubil sredstva EU kot sprejel begunce 6

Iz višegrajskih članic so se burno odzvali na odločitev Sodišča EU, da zavrne njihovo tožbo proti evropskim begunskim kvotam; zdaj se...

PRO
Članki
Članki Kako med prvomajskimi prazniki do štirih hotelskih zvezdic za ceno treh?

Razkrivamo tudi, kako do štirizvezdičnega razvajanja skozi vse leto.