Ali lahko nanosenzor vlage prinese suho zlato?

Čas branja: 1 min
25.01.2012  09:14
Kristina Žagar je s kolegi z Instituta Jožefa Stefana in z univerze v Barceloni izdelala prototip senzorja vlage na osnovi nanopalčk

Senzor vlage na osnovi nanopalčk iz barijevega titanata je tema članka, objavljenega v reviji Nanotechnology, ki veliko pomeni za kariero doktorice Kristine Žagar na področju nanomaterialov in nanostruktur. Skupno delo slovenskih in katalonskih znanstvenikov je uporabno v praksi in Žagarjeva upa, da bo to nekoč mogoče opaziti tudi na trgu.

kristina
Doktorica s področja nanoznanosti in nanotehnologij Kristina Žagar je po večletnem delu s kolegi z Instituta Jožefa Stefana in z univerze v Barceloni sintetizirala prototip nanosenzorja vlage, ki utegne zanimati tudi industrijo.

Ekipa odseka za nanostrukturne materiale na Institutu Jožefa Stefana je s kolegi z univerze v Barceloni in katalonskega inštituta za raziskave v energetiki izdelala prototip senzorja vlage na osnovi nanopalčk iz barijevega titanata.

Pohvala slovenskim znanstvenikom

Članek o tem dosežku, ki je bil objavljen v mednarodno priznani reviji Nanotechnology, je dobil priznanje Latest Journal Highlights Articles. Revija sodi med vplivnejše s področja nanotehnologije in to je že druga objava Kristine Žagar v tej publikaciji. Žagarjeva je doktorirala na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana iz nanoznanosti in nanotehnologij pod mentorstvom Mirana Čeha in je zaposlena na odseku za nanostrukturne materiale (K7).

Materiali, ki so uporabni zaradi nepopolnosti

»Pri svojem delu sintetiziram nanostrukturne materiale, nanopalčke in nanocevke. Prav zaradi napak znotraj nanostruktur so ti materiali uporabni, odlikuje pa jih velika prevodnost,« nam je del svojega, prostemu očesu nevidnega in navadnemu umu komaj dojemljivega dela poljudno opisala komaj 30-letna znanstvenica. Posamična nanopalčka iz barijevega titanata je pod določenimi pogoji izjemno odzivna na spremembo vlage, zato je po prepričanju Žagarjeve in njenih kolegov to dognanje lahko koristno v vesoljskih programih, elektroniki in medicini.

»Seveda bi bili veseli, če bi v slovenskem prostoru našli koga, ki bi ga to zanimalo ali bi znal iz tega narediti kaj uporabnega, a je to malo verjetno. Zadeve še nismo patentirali, upamo pa, da se bo v Evropi našel kdo, ki bi nam pri tem lahko pomagal,« dodaja sogovornica.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Letošnji uspehi znanstvenikov Inštituta Jožef Stefan 18

Sodelovali so pri odkritju `božjega delca`, pri razvoju prototipa za oceno ugleda finančnih institucij; nova metoda za programiranje...

FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Ni fer, da za obresti plačujemo več kot Nemčija. Ni fer! 129

Saga o Lukšičevih 1,4 milijarde evrov se nadaljuje...

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: V PS nasprotujemo enostranskemu posegu v minimalne plače 135

Predsednica vlade Alenka Bratušek je v Državnem zboru odgovarjala na vprašanja poslancev

FINANCE
Članki
Članki Damjana Laha so očitki 'prizadeli kot človeka' 15

Tožilstvo Damjanu Lahu očita, da je kot generalni sekretar na notranjem ministrstvu v postopku pridobivanja poslovnih prostorov za NPU...

FINANCE
Članki
Članki (intervju) Ne odlašajte s slabitvami!

Ameriški ekonomist Joseph Quinlan

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova pravi, da se zadolžujemo ceneje. Naši izračuni pravijo drugače 136

"Tisti štirje traktorji, ki so protestno krožili okoli parlamenta, so stali do 200 tisoč evrov vsak in razlagati, da kmetje ne bodo...

PRO
Članki
Članki (Zakaj še vedno) hodite v službo, ki je ne marate?

Raziskave kažejo, da tisti, ki ne marajo svojega dela, trpijo za podobnimi simptomi kot brezposelni.