Mladi Slovenci v tujini:Menedžer inovacij z univerze Mića Mrkaića

Čas branja: 6 min
23.01.2012  09:30
Super bi bilo, če bi mi uspelo najti možnost, ki bi mi dovoljevala, da vsaj del leta preživim v Sloveniji, pravi ekonomist Matej Drev

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Matej Drev dodaj

Matej Drev se je po diplomi v Ljubljani odpravil v ZDA na doktorski študij. Zdaj bi se rad vrnil v Slovenijo, vendar mu v domovini manjka priložnosti.

Finance1.1327303243.jpg

Kakšna je bila vaša dozdajšnja akademska kariera? Iz česa ste diplomirali in magistrirali?

Po končani maturi v Celju sem se vpisal na ljubljansko ekonomsko fakulteto, kjer sem leta 2006 - po nekaj manj kot štirih letih - diplomiral iz mednarodne trgovine. Zatem sem se odpravil na podiplomski študij na univerzo Carnegie Mellon v ZDA in tam leta 2008 magistriral iz ekonomske politike in menedžmenta. Zdaj se na isti univerzi pripravljam še na končanje doktorskega študija, ki se osredotoča na ekonomiko in menedžment inovacij in tehnološkega razvoja.

Zakaj ste se odločili za študij na tej univerzi? Zaradi tujine ali zaradi posebnosti programa?

Že med dodiplomskim študijem sem na prigovarjanje nekaterih profesorjev začel resno razmišljati o nadaljevanju študija na enem izmed doktorskih programov v tujini. Odločil sem se za ZDA, ker so tam, z izjemo nekaterih institucij v Evropi, doktorski programi iz ekonomije najkakovostnejši. Doktorski študij na Carnegie Mellonu je bil zame odlična izbira, saj je univerza poleg izjemnega pedigreja na področju ekonomskih raziskav - z njo je bilo povezanih kar devet Nobelovih nagrajencev za ekonomijo - ponujala tudi precej široko in interdisciplinarno zastavljen doktorski program, ki mi je omogočil poglobljen študij ekonomike inovacij in tehnološkega razvoja, mednarodne ekonomike in menedžmenta tehnologije, področij, ki me najbolj zanimajo.

Finance2.1327303287.jpg
Med ogledom univerze s prijatelji iz Slovenije.

Kako ocenjujete pridobljeno znanje v primerjavi s slovenskim študijem?

Na ekonomski fakulteti v Ljubljani sem dobil dobro in vsestransko izobrazbo na dodiplomski ravni. Čeprav razmerje med številom študentov in profesorjev, še zlasti v prvih dveh letnikih, ni omogočalo pogoste osebne komunikacije s pedagogi, so mi med dodiplomskim študijem osvojeni koncepti omogočili, da sem na Carnegie Mellonu lahko normalno sledil predavanjem in dosegal najvišje ocene na izpitih. Res pa je, da sem bil v Ljubljani med bolj študijsko zagnanimi v letniku.

Podiplomski študij v ZDA težko primerjam s slovenskim, saj s tem nimam izkušenj. Povem pa lahko, da je na doktorskem programu v ZDA velik poudarek predvsem na čim hitrejšem vključevanju študentov v raziskovalno delo, čim temeljitejšem razumevanju teorije in uporabi kvantitativnih metod ter na interdisciplinarnosti in sodelovanju z drugimi raziskovalnimi oddelki, institucijami in univerzami. Tako študenti že v prvem semestru po začetku doktorskega študija pod mentorstvom izkušenih profesorjev začenjajo resno delo pri raziskovalnih projektih, poleg množice predmetov z različnih področij statistike in ekonometrije na matičnem oddelku pa pogosto poslušajo tudi predavanja na oddelkih za matematiko, statistiko in umetno inteligenco.

Finance3.1327303342.jpg
Na vrhu Cosmiques Arête nad Chamonixom med aklimatizacijo za vzpon na Mont Blanc.

Interdisciplinarnost ter medoddelčno in medinstitucijsko sodelovanje pa se mi zdita še posebno dragoceni lastnosti študija na Carnegie Mellonu. Študenti in profesorji, ki delujejo na mojem oddelku in se ukvarjajo z zelo različnimi raziskovalnimi področji, kot so podjetništvo, zdravstveni menedžment, kriminologija in informacijski sistemi, se tako srečujejo na vrsti tedenskih in mesečnih seminarjev in predstavitev, kjer debatirajo o svojih dognanjih in ugotovitvah zunanjih raziskovalcev, ki prihajajo predstavljat svoja najnovejša dognanja. To se mi zdi dober koncept, saj študentom in profesorjem daje širino, raziskovalce pa sili, da so pripravljeni zagovarjati svoja dognanja tudi pred ljudmi, ki nanje gledajo z drugačnimi očmi. Univerza tudi spodbuja študente, da sodelujejo z raziskovalci zunaj meja matičnega oddelka in univerze. Tako sem imel na primer možnost predstaviti svoje delo na znanstvenih konferencah v ZDA, Aziji in Evropi, sodelovati pri raziskovalnih projektih s korporacijami, kot je IBM, in institucijami, kot je Svetovna banka, ter s profesorji z več univerz po svetu. Večji dostop do teh izkušenj je morda v primerjavi s slovenskim ena izmed prednosti študija na uglednih univerzah v ZDA.

Finance5.1327303376.jpg
Na pomolu Santa Monica v Kaliforniji.

Zakaj ste se odločili za to področje?

Ukvarjam se z ekonomiko in menedžmentom inovacij in tehnološkega razvoja. Inovacije in posledični tehnološki napredek so izredno zanimivi pojavi, saj nenehno spreminjajo pravila igre za podjetja, panoge in cele države - in med temi vedno znova izbirajo zmagovalce in poražence. Tehnološki napredek je dolgoročno tudi eden izmed glavnih dejavnikov rasti svetovne gospodarske blaginje.

Finance4.1327303558.jpg
Med Clevelandskim triatlonom v zvezni državi Ohio.

Razumevanje mehanizmov ekonomike ter menedžmenta inovacij in tehnološkega razvoja je tako pomembno za igralce na prav vseh ravneh ekonomskega delovanja. Na primer za visokotehnološka podjetja, ki želijo, če imajo racionalne menedžerje in lastnike, kar najsmotrneje vlagati v razvoj in nato rezultate teh vlaganj kar najbolje unovčiti. Podobno velja tudi za države, kot je Slovenija, kjer je po eni strani pomembno čim pametneje alocirati javna razvojna sredstva, po drugi pa s primernimi ekonomskimi in drugimi politikami zagotoviti okoliščine, ki bi spodbujale obseg in kakovost inovacij ter hiter tehnološki razvoj v državi.

Ta tematika je zelo razvejena in zaseda vidno mesto tudi v zgodovini ekonomske misli. Ne nazadnje je že v 18. stoletju eden izmed očetov moderne ekonomske misli Adam Smith pisal o pomenu inovacij, ko je v svoji slavni knjigi Bogastvo narodov opisoval učinek delitve dela na povečanje produktivnosti proizvodnje kovinskih izdelkov. Dandanes se z različnimi vidiki ekonomike in menedžmenta inovacij in tehnološkega napredka ukvarjajo na večini univerz po svetu.

V svoji disertaciji poskušam nekaj dodati k našemu razumevanju ekonomike inovacij in tehnološkega razvoja, predvsem v okviru mednarodnega poslovanja. Tako z analizo podjetij v informacijski tehnologiji v več državah proučujem, kaj določa zmagovalce in poražence mednarodne konkurenčne tekme, kadar tehnološki napredek hitro spreminja smer. Na primeru ameriških podjetij iz softverske panoge proučujem tudi, kakšne strategije ubirajo podjetja, ko se odločajo med razvojnimi vlaganji v različnih svetovnih regijah. V zadnjem delu disertacije, ki še nastaja, pa poskušam na primeru slovenskih podjetij raziskati mehanizme vpliva lastništva podjetij na njihovo inovacijsko in izvozno uspešnost.

Kakšno je življenje na Carnegie Mellonu?

Kar prijetno. Univerza je v Pittsburghu v Pensilvaniji, ki je za Philadelphio drugo največje mesto v tej zvezni državi. Pittsburgh ima dolgo zgodovino težke industrije in zato značilen delavski pridih, v ZDA pa je znano predvsem po svojih športnih klubih. V Pittsburghu sta namreč dve izmed moštev z največ zmagami v ameriškem nogometu in hokeju, Pittsburgh Steelers in Pittsburgh Penguins. Temu primerna je lokalna kultura - prebivalci so namreč strastni športni navijači. Ko igrajo Steelersi, je v mestu čutiti praznično razpoloženje, v njihove drese se napravijo celo starejše gospe na ulici in univerzitetni profesorji. Tako so tudi na univerzi ljudje bolj odprti in manj formalni, kot bi morda lahko pričakovali.

Finance7.1327303506.jpg
Med predstavitvijo mojega dela na konferenci v Tokiju.

Kako si plačujete študij?

Kot je v ZDA v navadi, mi univerza v celoti pokriva stroške študija, kar obsega stroške šolnine, raziskovalnega dela in obiska konferenc. Večino stroškov bivanja v prvih letih študija v obliki štipendije prav tako krije univerza, pozneje pa ta doktorskemu študentu omogoči zadosten zaslužek s pedagoškim delom, čeprav se študenti temu delu lahko pogosto izognejo s tem, da si bivanje plačajo s sredstvi iz raziskovalnih projektov.

Kakšen je vaš vsakdanjik?

Ponavadi vstajam precej zgodaj in grem v fitnes ali na tek po soseski. V pisarno pridem okoli devete ure in delam vsaj do sedmih zvečer. Tipičen študijski dan poleg komunikacije z mentorji, dela s podatki in pisanja obsega še obiske seminarjev in predstavitev, kjer nekdo s Carnegie Mellona ali kakšne druge univerze predstavi svoje delo. Ker delujem kot asistent in predavatelj na podiplomskih programih, pogosto vodim tudi predavanja in vaje ter imam govorilne ure. Zvečer, ko končam delo, rad igram košarko v univerzitetnem centru, saj imamo s prijatelji moštvo, ki sodeluje v rekreativni univerzitetni ligi. Dan se ponavadi konča z večerjo s prijatelji, pred spanjem pa rad pregledam še slovensko dnevno časopisje, da ostanem na tekočem z dogajanjem v domovini.

Finance6.1327303440.jpg
Med kalifornijskim Ironmanom blizu mesta San Diego.

Kako vas sprejemajo kot Slovenca? Je okolje multikulturno?

Okolje je zelo multikulturno. V ospredju so ameriški študenti in študenti iz azijskih držav, čeprav nas je tudi Evropejcev kar nekaj. Presenetljivo veliko študentov in profesorjev Slovenijo pozna, saj so jo obiskali bodisi kot turisti bodisi kot udeleženci konferenc na Bledu in v Portorožu. Sicer pa imamo slovenski študenti na Carnegie Mellonu precej velik ugled, saj sta pred nedavnim tu doktorirala Jure Leskovec in Jernej Barbič, ki sta zdaj zelo uspešna. Pred leti je na tej univerzi doktoriral tudi Mićo Mrkaić.

Kakšne so možnosti zaposlitve po študiju? Boste ostali v ZDA ali se vrnili v Slovenijo - ali morda službovali kje drugje? Zakaj?

Večina doktorandov kariero po študiju nadaljuje v akademskem okolju. To pot bom verjetno ubral tudi sam. Druge karierne možnosti, za katere se doktorandi pogosto odločajo, pa so še zaposlitev v mednarodnih organizacijah, svetovalnih podjetjih in finančnih družbah. Glede na nezavidljiv gospodarski položaj v Sloveniji in tudi precej drugih evropskih držav bom prvo službo našel najverjetneje nekje v ZDA. Super pa bi bilo, če bi mi uspelo najti tako možnost, ki bi mi dovoljevala, da vsaj del leta preživim v Sloveniji.


Več iz teme:  

Preberite tudi:

21.02.2011
07.03.2011
10.03.2011
14.03.2011
28.03.2011
11.04.2011
18.04.2011
03.05.2011
16.05.2011
23.05.2011
31.05.2011
08.06.2011
15.06.2011
20.06.2011
27.06.2011
11.07.2011
17.08.2011
01.01.1970

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Lukšič: Za vsak večji projekt potrebujemo po enega državnega sekretarja 53

Prvak SD Igor Lukšič meni, da je situacija v Sloveniji po objavi stres testov odvisna predvsem od politične stabilnosti

FINANCE
Članki
Članki Dobovšek: V Sloveniji problem način kadrovanja in pisanja zakonodaje 24

V Sloveniji sta problematična prijateljsko kadrovanje in zakonodaja, ki je v preteklosti pogosto niso pisali državni organi, temveč...

FINANCE
Članki
Članki Čufer: Da so bila podjetja v Sloveniji vredna milijarde, je bila zgolj iluzija 56

Če se bo skozi proces privatizacije izkazalo smiselno, da država proda celotni delež NLB, bodo to predlagali DZ, napoveduje minister za...

FINANCE
Članki
Članki Pikalo bi omejil izredni študij 31

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo obljublja 'brezplačno' šolstvo, fakultetam pa vsako leto več denarja

FINANCE
Članki
Članki Erjavec: Krivi so tisti, ki niso nič naredili 8

"To so korupcijska dejanja, ocena je, da gre celo za sistemsko korupcijo," o današnjih preiskavah pravi Karl Erjavec, ki opravlja funkcijo...

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Banke so še vedno nezaupljive do gospodarstva 12

Spremljali smo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Kdo so sive eminence slovenskega bančništva, Klemenčič 'ne sme povedati' 83

Preiskovalna komisija DZ, ki se ukvarja z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, je danes med drugim zaslišala predsednika KPK v odstopu...

PRO
Članki
Članki (Sodobno bančništvo) Kako bomo plačevali čez par let?

PSD2 je dolgočasen naziv za zelo razburljivo spremembo v finančni industriji – prenesite si posebno prilogo Sodobno bančništvo in...