Komentar

Potešena radovednost o lastništvu nepremičnin

Čas branja: 3 min
09.01.2012  22:30
Za državne organe ne velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano.

Več iz teme:  
GURS >
Obveščaj me o novih člankih:  
GURS dodaj

Po nedavni spletni objavi podatkov o nepremičninah je znanka ugotovila, da se je enemu od kandidatov za dediščino uspelo vpisati kot lastnik nepremičnine, še preden je bil končan zapuščinski postopek, druga je ugotovila, da je na spletu objavljena vrednost njene nepremičnine pol nižja, kot ji je sporočil Gurs po pošti lani poleti. Nekdo je ugotovil, da je pravna oseba z dobrimi zvezami dosegla, da je njegova nepremičnina ocenjena na manj kot desetino tržne vrednosti. Novinarji so ugotovili, da je nekdanji vrhunski športnik od mestne občine kupil nepremičnino po veliko nižji ceni, kot je navedena v spletni aplikaciji. Številni smo zgolj obudili spomin na popis nepremičnin in preverili, ali podatki v spletni aplikaciji držijo.

Marsikdo je iz radovednosti pokukal še k sosedom in znancem. Bolj nadobudni obiskovalci združenega vpogleda v več javnih baz so si poskušali napraviti svojo evidenco zanje zanimivih nepremičnin, na kar kaže več kot 16 milijonov dostopov do aplikacije v razmeroma kratkem času.

Vsi omenjeni bi lahko iste podatke pridobili, preden je Gurs omogočil javni vpogled v podatke o nepremičninah, a tega niso storili. Menim, da zato, ker njihov interes ni bil dovolj močan, ker je bil dostop malce bolj zapleten, ker ni bilo prave priložnosti niti evforije, da je na voljo nova zabava v podalpskem raju.

Čeprav mi aktivizem informacijske pooblaščenke pogosto ni všeč, pa ob njenem nasprotovanju objavi »vpogleda« skupaj z osebnimi podatki lastnikov nepremičnin menim, da zgolj korektno opravlja svoje delo. Gurs za združitev baz in objavo tako povezanih podatkov na spletu nima zakonskega mandata. Če za zasebnike velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, pa mora za državo in državne organe veljati, da je dovoljeno le tisto, kar je urejeno s predpisi. Če dopustimo, da bi državni organi državljane osrečevali brez ustrezne zakonske ureditve, bomo kaj kmalu deležni »uslug«, ki bodo nesorazmerno glede na namen omejevale naše pravice in svoboščine.

Za državne organe ne velja, da je dovoljeno vse, kar ni prepovedano.

Argument v prid »vpogledu«, da ljudje, ki so nepremičnino pošteno kupili, nimajo kaj skrivati, se mi zdi nevreden razprave v demokratični družbi. Če sprejmemo takšno argumentacijo, se podamo na pot, ko nam bodo nekoč uradniki rekli, da nimamo kaj nasprotovati vgradnji biometričnega čipa, ker menda ja nimamo slabih namenov in smo pripravljeni skrbeti za svoje zdravje.

Transparentnost in vzdržnost socialne države

Zasebnost je povezana s svobodo, podobno kot je s svobodo povezana pravica do lastnine. Druga drugo omogočata. A kljub temu ne gre za absolutne vrednote. Z dobrimi razlogi v prid sobivanju smo pripravljeni sprejeti določene omejitve v naši svobodi, v določenih primerih privoliti v krnitev naših lastninskih pravic in razkriti državi ali pa javnosti nekaj svoje zasebnosti. Koliko so se državljani neke demokratične države pripravljeni odreči pravicam in svoboščinam, je zadeva tradicije, kulture in političnega soglasja.

V skandinavskih državah sta na primer visoka transparentnost in možnost vpogleda javnosti v plačane davke posameznika tradicionalno sprejemljivi.

Menim, da je vzdržnost modela socialne države povezana s preglednostjo in dostopnostjo nadzornih organov in javnosti do premoženjskih, dohodkovnih in davčnih osebnih podatkov. O vzročnosti lahko za zdaj le ugibam. Ali je bolj vzdržna socialna država res posledica večje transparentnosti dohodkovnega in premoženjskega stanja posameznikov ali pa je oboje skupaj posledica globljih kulturnih in zgodovinskih značilnosti. Špekulacija je možna tudi za drugačne države, ali bi bilo na primer v Grčiji toliko zlorab sistema socialne varnosti in davčnih utaj, če bi imeli tam skandinavske standarde dostopnosti do osebnih podatkov o premoženju in davkih tako od strani pooblaščenih državnih organih kot v mejah sorazmernosti s koristmi tudi s strani javnosti.

Boj proti dostopnosti podatkov kot ludizem

V družbi, kjer transparentnost podpira pravno varnost in kjer je vsakomur omogočen enostaven pristop do zanj koristnih in zanimivih informacij, je lepše živeti. Koliko zasebnosti se mora posameznik za to odreči, je zadeva dogovora v družbi. A pogovarjati se je treba, preden se rešitve uveljavljajo, poseg v zasebnost pa je dopusten le, če je ustrezno zakonsko opredeljen.

Društvo za promocijo svobode Svetilnik je minuli konec tedna pripravilo kolokvij o varstvu osebnih podatkov v informacijski dobi, ker sem se podučil, da z rastjo uporabe informacijske tehnologije in komuniciranja dostop tretjim osebam do velikega dela svojih osebnih podatkov lahko preprečim le, če se zavestno odrečem uporabi sodobnih tehnologij. Prav veliko ljudi se za tak življenjski slog ne bo odločilo. Če se bo uradno varovanje zasebnosti osredotočilo na oteževanje dostopa do osebnih podatkov, ki so po svoje že tako ali tako javni, bodo za »firbcanje« in tudi za legitimno in koristno uporabo teh podatkov (na primer za povečanje pravne varnosti) prikrajšani najmanj izobraženi in za uspešno življenje v sodobni družbi najbolj ranljivi. Učinkovito varovanje zasebnosti je predvsem preganjanje in kaznovanje zlorab. Uspešno pravno procesiranje zlorab je tudi najboljša preventiva, saj je učenje na napakah in težavah drugih najcenejša šola.

Matej Kovač je direktor za tuje trge v podjetju IUS Software.

Komentarji izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Matej Kovač je član uprave družbe IUS Legal and Business Solutions BV.

Več iz teme:  
GURS >

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ukrepi na odhodkovni strani bi bili precej bolj radikalni 53

Premierka meni, da je nepremičninski davek najboljši ukrep za uravnoteženje porabe. Bi z ukrepi na odhodkovni strani sploh poskusila?

FINANCE
Članki
Članki Čufer: Z davkom na nepremičnine bo Slovenija hitreje prišla iz krize 106

Na odboru za finance o davku na nepremičnine: Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar meni, da evidence niso tako...

FINANCE
Članki
Članki Toplek: Prodaja naložb NKBM bi bila v nasprotju s strategijo banke 1

Prvi nadzornik NKBM med avgustom 2009 in avgustom 2011 Danilo Toplek je v DZ razložil, zakaj takrat niso dezinvestirali

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Jereb: Za stanje v bankah krivo tudi pomanjkanje izkušenj s krizo 26

Nekdanji član uprave Abanke Radovan Jereb o vzrokih za današnje stanje v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: So nam rekli, da bo dvig DDV škodoval gospodarstvu. Pa poglejte zdaj. 93

Predsednica vlade Alenka Bratušek je prepričana, da bo imela vlada v zelo kratkem na mizi "konkretne in dobre rešitve"

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih

Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih...