Podjetje z 80 odstotki inženirjev in 10 odstotki doktorjev znanosti

Čas branja: 5 min
06.12.2011  09:24
To je Engineering Dobersek, ki sta ga Albin in Tatjana Doberšek, tretja najbogatejša na naši lestvici, v zadnjih treh desetletjih zgradila v nemškem Porurju.

Obveščaj me o novih člankih:  

Albin in Tatjana Doberšek sta za slovensko poslovno javnost razmeroma sveži imeni, sta pa dobro znana v izseljeniških krogih v Porurju in tudi pri poslovnih partnerjih v slovenski energetiki. Podjetje Engineering Dobersek, ki na leto ustvari dobrih sto milijononv evrov prihodkov, sta ustanovila že pred 28 leti, in to v porurskem mestu Mönchengladbach. Mesto s težko izgovorljivim imenom leži na zahodu Nemčije med Düsseldorfom in nizozemsko mejo, po številu prebivalcev pa je primerljivo z Ljubljano.

»V tem mestu je moja žena Tatjana, ki je sicer Slovenka, preživela svoja mladostna leta. Njeni starši so ekonomsko emigrirali iz starega sistema,« nam je po e-pošti pojasnil Albin Doberšek, ker nas je zanimalo, zakaj je podjetje ustanovil ravno v Porurju. »Bil sem tujec z ambicijami, zato je bilo zame težko najti primerno delovno mesto. Na pobudo moje žene sva leta 1983 brez kakršnega koli kapitala odprla podjetje Engineering Dobersek.«

[A] MN11_dobersek_tatj_alb_xx.1320598003.jpg
Albin in Tatjana Doberšek, solastnika družbe Engineering Dobersek, sta dobra znanca energetskih, rudarskih in metalurških krogov po Nemčiji, vzhodni Evropi in srednji Aziji. S sodelavci na leto ustvarita dobrih sto milijonov evrov prihodkov.

Zdaj se lotevata projektov, kot so prenova termoelektrarne v Tuzli, gradnja hidroelektrarne v avstrijskem Kaprunu, za Lukoil obdelujeta odpadke iz rafinerij, v Rusiji in Ukrajini pa posodabljata procese za predelavo rud. Ravno letos junija sta zaključila prenovo procesa predelave rud v uzbekistanskem rudniku Zarafshan. Prihodke iz projektov kombinirata s prihodki iz prijavljenih patentov, kar je koristno zlasti v sušnejših obdobjih.

Med nominiranci inštituta za družbeno odgovornost

Albina Doberška najdemo tudi med nominiranci za nagrado za družbeno odgovornost horus, ki jo podeljuje inštitut za razvoj družbene odgovornosti IRDO - v kategoriji podjetnikov s slovenskimi koreninami, ki delujejo v tujini. Albin in Tatjana Doberšek imata tri otroke: Boštjan je diplomirani inženir strojništva in dela v Siemensu, Natalija končuje študij ekonomije, Katarina pa je v gimnaziji. Vsi trije so obiskovali tudi slovenske šole, to je Albin Doberšek posebej poudaril lani v intervjuju za revijo Moja Slovenija.

Od Zgornje Ščavnice do doktorata v Moskvi

Albin Doberšek je bil rojen v Mariboru, osnovno šolo pa je končal v Zgornji Ščavnici. Najprej je postal strojni ključavničar, pozneje je končal srednjo tehnično v Mariboru, leta 1977 pa je v Ljubljani diplomiral na fakulteti za strojništvo. Leta 2001 je na moskovski tehnični univerzi doktoriral s področja obogatitve rud in svoje znanje pozneje odlično tržil v rudarskih kombinatih po državah nekdanje Sovjetske zveze.

Doberšek je obiskoval srednjo kovinarsko šolo pri mariborski tovarni Tam, zato nas je zanimalo, kako komentira usodo tega podjetja. »Tam je bilo čudovito podjetje za takratni čas. Imeli so trg, z razpadom SZ in Jugoslavije pa se je ta spremenil in Tam ni bil pripravljen na spremembe. Trg je merilo preživetja, in kdor ni prilagodljiv, mora računati na posledice,« pravi. Ga je kdaj mikalo, da bi se vključil v sanacijo družbe? »Usmerjenost našega podjetja je drugačna, naše vodilo je ‚le čevlje sodi naj kopitar', in tako bi radi delovali tudi v prihodnje,« odgovarja Doberšek.

Zaposlili so učitelje tujih jezikov, ki med delovnim časom individualno poučujejo njihove strokovnjake, da so pripravljeni na prenos tehnologij njihovim kupcem.

Zgledoval se je po Smeltu, a je bil v nasprotju z njim uspešen

V enem redkih intervjujev je Doberšek dejal, da je imel pri ustanovitvi svojega podjeta za vzor slovenski Smelt. Kaj je delal bolje od vzornika, ki je propadel? »Nisem informiran, kaj se je do danes zgodilo s Smeltom. Spominjam se le svojih študentskih časov v Ljubljani, ko je bila čast delati v Smeltu. Takrat je tudi v Nemčiji, Rusiji in v Iranu Smelt veljal za odlično podjetje. Težko bi odgovoril, kaj so v Smeltu naredili narobe. Verjetno se niso prilagodili trgu in preobrazbi sistema,« meni Doberšek.

Zato v njegovem podjetju, ki zaposljuje okrog sto ljudi, veliko vlagajo v kadre. Kar deset odstotkov zaposlenih v Engineering Dobersek so doktorji znanosti, 80 odstotkov pa je diplomiranih inženirjev. Veliko vlagajo tudi v učenje tujih jezikov. »Zaposlili smo učitelje tujih jezikov, ki med delovnim časom individualno poučujejo naše strokovnjake. Le tako pripravljeni kadri lahko izvajajo prenos tehnologij in znanja pri naših kupcih,« pravi Doberšek.

Naskok na ruske rudarske kombinate

Engineering Dobersek, v katerem ima finance čez Tatjana, se je najprej ukvarjal z odžvepljevanjem dimnih plinov in pridobival izkušnje na področju avtomatizacije procesov in hidrotransporta abrazivnih ter korozivnih suspenzij. Te izkušnje so pozneje začeli tržiti v SZ, kjer so dobivali posle na področju obogatitve rud. »Naši uspehi so bili takoj opaženi. Patentirali smo sistem klasifikacije rud pred flotacijo in vsi večji kombinati so hitro prepoznali prednosti našega sistema conticlass, ki je bil tudi osnova mojega doktorata na državnem inštitutu Metali i splavi v Moskvi,« pravi Doberšek.

Slovenci v primerjavi s Kitajci premalo agresivni

Doberšek ocenjuje, da se je poslovna kultura nekaterih slovenskih podjetij po privatizaciji zelo pozitivno spremenila. Novi managerji po njegovem mnenju spoznavajo, da je treba iti za poslom v tujino in prinašati delo domov. »Izvoz je temelj, s katerim lahko majhna družba, kot je Slovenija, ohrani soliden standard v velikem globalnem sistemu.« Obenem meni, da so slovenska podjetja na splošno premalo agresivna in aktivna zunaj svojih meja, še sploh, če jih primerja s kitajskimi, ki prodirajo na Balkan.

TEŠ? Pragmatično.

Zanimal bi jih tudi nakup kakšnega podjetja v Sloveniji, če bi se ujemal z njihovim programom. Vendar zaradi slabih izkušenj le, da kupita večinski delež.

Ker je Engineering Dobersek v Sloveniji povezan s projektom TEŠ, ki razdvaja slovensko javnost in politiko, nas je zanimalo, kakšno je Doberškovo mnenje o smiselnosti naložbe v TEŠ 6. »Naše podjetje je zraslo na področju čiščenja dimnih plinov v zahodni Nemčiji. Trdimo, da smo mi bili tisti, ki so prinesli čiščenje dimnih plinov na slovenska tla. Delali smo na vseh blokih v Šoštanju in tudi v Trbovljah in vedno dobro sodelovali s slovenskimi podjetji, posebno z Rudisom, ki si je v tem času dobil tehnološko znanje tudi od nas in zdaj lahko sam ponuja celovito tehnologijo s tega področja,« pravi Doberšek.

Glede razdvojene javnosti o TEŠ 6 je njegovo mnenje precej pragmatično: Slovenija in Evropa potrebujeta električno energijo. Alternativni viri še niso toliko razviti, da bi lahko sledili razvoju gospodarstva. Ni mu znano, da ima Slovenija dovolj vodnih potencialov, kjer bi lahko v kratkem času postavili za 600 megavatov elektrarn, dogajanja na Japonskem pa kažejo na nevarnost jedrskih reaktorjev. Vse to po njegovi oceni govori v prid upravičenosti naložbe, še zlasti zdaj, ko je že toliko vloženo.

Oziranje za nakupnimi priložnostmi

Glede na to, da je v Sloveniji ta čas veliko podjetij, ki iščejo nove lastnike, in glede na to, da je Engineering Dobersek finančno stabilno podjetje brez dolgov, nas je zanimalo, ali se ozira za nakupnimi priložnostmi. »Slovenci smo pridni in dobro vodena podjetja lahko dajo dobre rezultate. Zato imamo vedno v mislih naložbe v Sloveniji. Zanimalo bi nas podjetje, ki bi sovpadalo s programom in politiko našega podjetja. Zaradi slabih izkušenj pa bi bili pripravljeni vložiti le v podjetja, kjer bi lahko uveljavili večinski delež,« pravi Doberšek.

Posel v sloveniji

Doberšek razžvepljuje TEŠ

Podjetje Engineering Dobersek je bil pred leti četrtinski lastnik podjetja CEE, ki se ukvarja z energetskim, ekološkim in investicijskim inženiringom, obvladuje pa ga družina Kotar. Letos v lastniški sestavi CEE ne najdemo več Engineering Dobersek. Albin Doberšek je leta 2009 za Dnevnik izjavil, da so imeli pred leti s podjetjem CEE načrt prodreti na Balkan. Takrat je tudi dejal, da mu lastniška povezanost s CEE nikoli ni pomagala pri pridobitvi kakršnega koli posla. Leta 2009 je bil namreč Engineering Dobersek skupaj v konzorciju z Rudisom in Esotechom izbran, da v petih letih dobavi napravo za odžvepljevanje za TEŠ v vrednosti 76 milijonov evrov. Razpis za ta posel je takrat pripravil ravno CEE, ki je imel tudi glavno vlogo v postopkih izbire izvajalca. Spomnimo, CEE se je do leta 2000 imenoval TEŠ Inženiring in bil v lasti TE Šoštanj in Elektroinštituta Milan Vidmar, pozneje pa je večinski lastnik postal Peter Kotar. Albin Doberšek je ob pridobitvi posla za razžvepljevanje pojasnil, da njegovo podjetje že več kot 20 let dela na področju razžvepljevanja in da so nastali iz podjetja Deutsche Babcock Anlagen ter prevzeli vodilne strokovnjake s tega področja.

Avtorica: Nataša Koražija

Članek je bil objavljen v reviji Manager, november 2011.

Izšel je novi Manager, november 2011

Revijo lahko kupite v prosti prodaji za 10,85 EUR (DDV vključen), ali pa se na njo naročite in s tem pridobite tudi do 50% popusta.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ukrepi na odhodkovni strani bi bili precej bolj radikalni 53

Premierka meni, da je nepremičninski davek najboljši ukrep za uravnoteženje porabe. Bi z ukrepi na odhodkovni strani sploh poskusila?

FINANCE
Članki
Članki Jereb: Za stanje v bankah krivo tudi pomanjkanje izkušenj s krizo 26

Nekdanji član uprave Abanke Radovan Jereb o vzrokih za današnje stanje v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Toplek: Prodaja naložb NKBM bi bila v nasprotju s strategijo banke 1

Prvi nadzornik NKBM med avgustom 2009 in avgustom 2011 Danilo Toplek je v DZ razložil, zakaj takrat niso dezinvestirali

FINANCE
Članki
Članki Jamnik: Z bratoma nisem nikdar govoril o posojilih Cerkvi ali SCT 33

Alojz Jamnik, bančnik, ki je v NLB dolga leta skrbel za področje velikih podjetij, pred preiskovalno komisijo DZ

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Međedovićeva: Infond holding bi moral biti konec leta 2008 insolventen 6

Nekdanja izvršna direktorica Dela priča na sojenju Bošku Šrotu in soobtoženim zaradi domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško

OGLAS
FINANCE
DDV in poslovanje s tujino: kako ga pravilno obračunati

DDV sistem je nemalokrat zakompliciran, posebej pri poslovanju s tujino – pogoste so namreč dileme, ko je storitev predmet obdavčitve v...