Štipendije: od 91 do 406 evrov na mesec

Čas branja: 7 min
18.10.2011  11:03
Podjetja zdaj objavljajo razpise kadrovskih štipendij za novo šolsko leto; da boste vedeli, kateri so najbolj iskani kadri in kam se najbolj splača usmeriti, smo pripravili pregled lanskih povprečnih štipendij največjih slovenskih štipenditorjev; večjih sprememb za to šolsko leto ni pričakovati; predstavljamo tudi nekaj študentskih izkušenj

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Nejc Robar dodaj
Unior dodaj
Krka dodaj
Hidria dodaj
Kolektor dodaj

Za kadrovsko štipendijo sem zaprosil zaradi kakovostnejšega praktičnega usposabljanja, kot bi ga imel samo v okviru šolskega sistema, pa tudi zaradi stika z realnim delovnim okoljem, da bolje spoznam podjetje, v katerem se želim po koncu šolanja zaposliti, in ne zaradi finančnega vidika,« opisuje Nejc Robar, ki je bil štiri leta štipendist Premogovnika Velenje. Podjetje mimogrede velja za enega večjih štipenditorjev pri nas; lani so imeli 118 štipendistov.

Nejc se je naprej šolal za strojnega mehanika in nadaljeval šolanje za strojnega tehnika. »Kot kadrovski štipendist imaš ob sebi nekoga, ki mu ni vseeno, koliko znanja boš imel ob koncu izobraževanja,« je spoznal Nejc. Zdaj je študent na fakulteti za strojništvo, a ni več prejemnik kadrovske, ampak državne štipendije, ki je namenjena tistim, katerih povprečni mesečni dohodki na družinskega člana ne presegajo 65 odstotkov minimalne plače. Ker je na študijskih programih predvidenega izredno malo praktičnega izobraževanja, ni oddal prošnje za kadrovsko štipendijo, pojasnjuje. Kljub temu pa se po koncu študija želi zaposliti v premogovniku.

Koga iščejo

Dodatni evri, ki jih otroci prejmejo s štipendijo, zanesljivo olajšajo finančne skrbi staršev. Če otrok ne sodi v kategorijo nadarjenih, s čimer se lahko dokoplje do Zoisove štipendije, ali so dohodki družine previsoki za državno štipendijo, imajo kot Nejc možnost kandidirati za kadrovsko štipendijo, ki jih podeljujejo podjetja. Pri nas je 60.181 štipendistov, vsak 11. pa ima kadrovsko štipendijo, kažejo statistični podatki.

"Kot kadrovski štipendist imaš ob sebi nekoga, ki mu ni vseeno, koliko znanja boš imel ob koncu izobraževanja," je spoznal Nejc Robar.

S kadrovskimi štipendijami si podjetja navadno »rezervirajo« deficitarne kadre, torej tiste, ki jih na trgu dela krvavo primanjkuje. Zadnjih nekaj let so to predvsem tehnično-naravoslovni profili, kot so mehatroniki, strojniki, oblikovalci kovin, zelo iskani so elektrostrokovnjaki, kot so inženirji elektrotehnike, pa tudi kemiki, farmacevti. Kadrov je premalo tudi v turizmu, zlasti kuharjev, natakarjev, gastronomov, iščejo tudi informatike in računalničarje. Takšno delovno silo iščejo tista podjetja, ki za štipendije tudi namenijo največ denarja. To so kovaško podjetje Unior, farmacevt Krka, elektropredelovalca Hidria in Kolektor, Premogovnik Velenje, ladijski prevoznik Splošna plovba, razkriva lestvica največjih štipenditorjev, objavljena v reviji Manager.

V nasprotju s podjetji na lestvici pa recimo državna uprava (sestavljajo jo vladne službe, ministrstva, upravne enote), ki je največji delodajalec in hkrati tudi največji štipenditor, večinoma štipendira profile, ki jih na trgu dela mrgoli - študente prava, ekonomije, tudi računalništva in informatike, elektrotehnike, veterine. V prihodnje pa napovedujejo spremembe: štipendirali bodo izključno deficitarne profile s področja gradbeništva, arhitekture, računalništva in informatike, štipendij za druge programe ne bodo razpisali.

Kadrovska 252 evrov, državna 155

Vroče kadre je treba rezervirati že med šolanjem. Koliko pa so za to pripravljeni odšteti delodajalci? Lanske povprečne štipendije 33 največjih štipenditorjev segajo od 91 do 406 evrov. Najbolj radodarni so bili v Nuklearni elektrarni Krško (NEK), kjer je 29 štipendistov, predvsem strojnikov, elektrotehnikov, fizikov in računalničarjev, vsak mesec v žep pospravilo 406 evrov. Povprečni znesek je takšen zaradi visokega povprečja ocen štipendistov, pojasnjujejo. Sledi Elektro Maribor s 397 evri, nato NLB s 325 evri mesečne štipendije.

Povprečna štipendija 199 štipendistov največjega štipenditorja, državne uprave, je znašala 203 evre. Najmanj radodarni so bili v Gorenju, kjer je bila povprečna štipendija 120 štipendistov 91 evrov. Sedemdeset odstotkov štipendistov je prejemalo štipendijo od 150 do 200 evrov, najnižjo, 51 evrov, prvi letniki srednje šole, najvišjo, 310 evrov, pa absolventi, pojasnjujejo. Povprečna mesečna kadrovska štipendija vseh 6.531 kadrovskih štipendistov je bila 252 evrov, državna 155, Zoisova pa 186, kaže statistika.

Dodatki dvigujejo štipendije

Povprečja so vedno nehvaležna. Zato so objavi povprečne višine štipendij v nekaterih podjetjih nasprotovali, češ da so takšni podatki zavajajoči. Na višino štipendij namreč vpliva več dejavnikov, določi pa se individualno. Pri večini je štipendija odvisna od povprečne ocene ter od letnika - torej dobre ocene in višji letnik pomenijo višje štipendije. Nekateri štipendisti dobijo še dodatek na deficitarnost ter povrnjene potne stroške. V Uniorju so recimo povprečni potni stroški vozačev 100 evrov. Občutne razlike v višini štipendij je opaziti med dijaki in študenti, ponekod je ta razlika tudi do skoraj 100 odstotkov, vendar pa to ni pravilo. V Premogovniku Velenje je na primer povprečna štipendija dijaka 94, študenta pa 165 evrov na mesec. V Mariborski livarni Maribor (MLM) so dijaki dobili v povprečju 130, študenti pa 160 evrov.

Kako do štipendije

Čeprav podjetja prek štipendij iščejo deficitarne profile, pa morajo tudi ti izpolnjevati nekatere pogoje. Prednost imajo tisti z višjo povprečno oceno. V podjetju BSH Hišni aparati iščejo študente proizvodnega strojništva, robotike, elektroelektronike z minimalno povprečno oceno 7,5, v GEN-I, kjer prav tako iščejo tehnično-naravoslovne profile, pa vsaj 8,5. »Povprečna ocena ni zelo pomembna, pomembnejši je občutek o štipendistu in predvsem to, ali ga pozneje vidimo kot del kolektiva ali ne,« nasprotno trdijo v MLM.

gaf
Foto: Redakcija Financ

Zaželeni so tudi dosežki z različnih tekmovanj med šolanjem. V Hidrii imajo velik pomen še hobiji, sploh če so povezani z elektro ali s strojno stroko, recimo modeliranje, avtomehanika, popravila elektronskih naprav, robotika, klimatehnika, obnovljivi viri energije. Nekateri iščejo predvsem štipendiste višjih letnikov, ponekod je pomembna tudi lokacija bivanja oziroma pripravljenost delati v določenem kraju. V Uniorju in Premogovniku Velenje imajo prednost otroci zaposlenih. Nekateri s kandidati opravijo psihološka, tudi zdravniška testiranja.

Kaj pa plača

Štipendist se mora po koncu šolanja zaposliti pri štipenditorju za najmanj toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, sicer mora denar vrniti, navadno z obrestmi. »Tega ne vidim kot slabost. Štipenditor mi bo ponudil prvo zaposlitev, kjer si bom pridobil delovne izkušnje,« pravi Nejc, štipendist premogovnika. Štipendijska pogodba je torej nekakšna pogodba o zaposlitvi z odlogom. Vendar pa v večini pogodb ni določeno, katero delovno mesto mora delodajalec ponuditi štipendistu po koncu šolanja ter kolikšno je predvideno plačilo za to mesto. »Plača v pogodbi ni opredeljena, saj se tako daleč vnaprej ne ve, katera delovna mesta bodo takrat primerna,« pojasnjujejo v Gorenju, kjer nimajo preveč dela z radovednimi štipendisti, saj ti sploh ne vprašajo o plači.

Da ne bi bilo nesporazumov med štipenditorjem in prejemnikom, je najbolje, da je tudi prva plača, določena v pogodbi o štipendiranju.

Ali bo plača štipendista nižja od plač drugih zaposlenih, ki štipendije niso prejemali? »Pri plači bi moral biti štipendist izenačen z drugim delavcem (ki imajo enako izobrazbo, delovno dobo ...),« opozarjajo na Javnem skladu RS za razvoj kadrov in štipendiranje. »Vsi začetniki so pri plači izenačeni,« dodajajo v Gorenju.

Da ne bi bilo nesporazumov, je najbolje, da je vse določeno v pogodbi o štipendiranju. Tako se izognemo delodajalčevemu »izkoriščanju«, saj bi ta lahko imel močnejši pogajalski položaj, opozarja Jure Ajdovec iz Zavoda Študentska svetovalnica. Na strani močnejšega - to je delodajalca -, ki je praviloma tisti, ki spiše štipendijsko pogodbo, pa je tudi ohlapen zakon o štipendiranju, ki kadrovskim štipendijam namenja le štiri člene. Več o vsebini pogodbe v okviru.

Raje na trg dela kot po štipendijo

Mladi pa se vedno vendarle ne želijo vezati na enega delodajalca, zato razpisane štipendije velikokrat ostajajo neizkoriščene. »Zavedajo se, da so zaradi primanjkljaja njihovega poklicnega profila na trgu zelo zaželeni in da bodo po koncu šolanja brez večjih težav dobili zaposlitev na svojem področju,« razmišlja Jure Ajdovec. Za štipendije se ne zanimajo predvsem gostinci, opažajo v Uniorju, ki je s 136 štipendisti eden največjih štipenditorjev pri nas. V jeklarju Acroniju so recimo lani razpisali 12 štipendij, podelili pa le šest. Težave s pridobivanjem kandidatov ima tudi država, od 42 razpisanih štipendij jih je podelila 26. »Včasih že izbrani kandidat štipendijo zavrne. Največkrat gre za štipendiste Zoisovega sklada,« dodajajo v Gorenju.

Mladi se namreč prijavijo na več različnih štipendijskih razpisov, izberejo pa tistega, ki jim ponudi največ. »Zavrnil sem kadrovsko štipendijo in izbral Zoisovo, saj se nisem želel vezati na eno podjetje. Prav tako nisem bil povsem prepričan o smeri nadaljnjega izobraževanja,« pojasnjuje 17-letni gimnazijec iz Idrije. Denar ga ni zavedel, saj je bila kadrovska štipendija nekaj 10 evrov višja od Zoisove. Podjetje, ki mu je želelo podeliti štipendijo, išče kadre predvsem tehničnih smeri, kot so strojniki, informatiki, elektrotehniki, a Idrijčana vse bolj vleče v šport.

Omejitve

Preden štipendijsko pogodbo zapečatimo s podpisom, je o obveznostih iz pogodbe treba dobro premisliti. Štipendisti so namreč omejeni pri nadaljnjem izobraževanju, spreminjanju smeri izobraževanja, izbiri delodajalca in podobnem. »Če manjša pekarna razpiše pet kadrovskih štipendij za peke, želi zaposliti peke. Če se ti štipendisti odločijo za nadaljnje šolanje za živilske tehnike ali tehnologe, bi bili za zaposlitev na delovno mesto peka dražji od pekov oziroma morda sploh ne bi želeli takšnega delovnega mesta,« poudarja Darinka Trček iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije.

V prihodnosti recimo v Uniorju pričakujejo deficit zlasti na področju strojništva ter gostinstva 4. in 5. stopnje izobrazbe, zato bodo štipendiste teh smeri zaposlili ob koncu šolanja in jih ne bodo več štipendirali na višjih ravneh izobraževanja.

Pred podpisom pogodbe je treba najprej razmisliti o željah, nato poiskati podjetje oziroma štipenditorja, pri katerem bi se želeli zaposliti. Nato je treba primerjati naše želje s ponudbo štipenditorja. Tistim, ki ne vedo, kam jih bo vodila pot in iščejo samo vir dohodka, štipendist Nejc svetuje, naj se raje odločijo za druge štipendije.

Kdaj se štipendija vrača

Če štipendist ne izpolnjuje obveznosti iz pogodbe, mora štipendijo vrniti. Teh vračil naj bi bilo v zadnjem času manj, češ da so se štipendisti v teh kriznih časih bolj zagrizli v knjige. Štipendist si zaradi oddaljenosti poišče službo bližje domu, se poroči v oddaljen kraj, ne konča študija, naštevajo v Gorenju primere, v katerih so štipendisti vračali štipendije. Višina vračila je odvisna od časa prejemanja štipendije in od njene višine. Zneski sežejo tudi do 10 tisoč evrov, pravijo v Gorenju. Navadno je štipendist prost vseh obveznosti, če mu po koncu šolanja delodajalec ne ponudi primerne zaposlitev.

Ni pa to nujno. Primer: štipendist po letu dni ni dobil ponudbe štipenditorja, zato si je zaposlitev poiskal drugje. Takrat pa je štipenditor od študenta zahteval, da vrne celoten znesek štipendije, češ da bi mu zaposlitev ponudil, ko bi kadrovske razmere podjetja to dopuščale, se spominja Jure Ajdovec primera, ki so ga obravnavali v študentski svetovalnici. V štipendijski pogodbi namreč ni bilo jasno določeno, koliko časa po šolanju mora štipendist čakati na ponudbo delodajalca. Takšni primeri se nato rešujejo z uporabo določb obligacijskega zakonika, pravi Ajdovec.

Kakšna bi morala biti vsebina pogodbe

Štipendijske pogodbe praviloma sestavi štipenditor. V pogodbi morajo biti natančno ter nedvoumno določene pravice in obveznosti med štipendiranjem in po tem. Kakšna mora biti vsebina štipendijske pogodbe, svetuje Jure Ajdovec iz Zavoda Študentska svetovalnica. Pogodba mora vsebovati:

  • natančno opredeljeno višino štipendije z vsemi dodatki, ki štipendistu pripadajo, vključno s pogoji,
  • način, datum ter dobo prejemanja mesečne štipendije,
  • v katerih primerih pride do mirovanja in kdaj preneha štipendijsko razmerje,
  • v katerih primerih se štipendija vrača in znesek vračila ter v katerih primerih ni treba vrniti štipendije,
  • katere obveznosti in pravice ima štipendist/delodajalec po koncu šolanja oziroma štipendiranja (zaposlitev),
  • v kolikšnem času po koncu šolanja mora delodajalec ponuditi zaposlitev, katero delovno mesto ter kolikšna mora biti ponujena plača za to delovno mesto,
  • v katerih primerih štipendistu/štipenditorju ni treba sprejeti/ponuditi zaposlitve,
  • morebitno opravljanje prakse pri delodajalcu v poletnih mesecih in plačilo te prakse.

Pozor! Posebno pozornost je treba nameniti določbam v pogodbi, v katerih se štipenditor sklicuje na splošne akte delodajalca. Štipendist teh v večini primerov ne pozna, zato se lahko pojavijo zapleti ob morebitnih težavah z izpolnjevanjem pogojev. Ob nejasnostih v povezavi s pogodbo se lahko štipendisti obrnejo tudi na študentsko svetovalnico za brezplačni pravni nasvet.

Avtorica: Marja Milič

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, september 2011.

Na voljo je revija Moje finance, september 2011

Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Hočevarjeva: Vprašanja o podrobnosti posojilnih tokov niso bila zaželena 3

Ker smo dobili vtis, da je to nezaželeno, nismo spraševali, je povedala finančnica Laškega Mirjam Hočevar

FINANCE
Članki
Članki Gospodarstveniki: Nestabilno okolje odganja tuje naložbe, čas za trojko? 48

"Če sami nismo sposobni voditi lastne države, se lahko vprašamo, ali si jo zaslužimo," pravi podjetnik Igor Akrapovič.

FINANCE
Članki
Članki Čufer ne izključuje možnosti nove zadolžitve - še letos 39

"Če se bo pojavila priložnost ali razlogi, na podlagi katerih bi ocenili, da bo to potrebno, bomo to pač storili," pravi minister

FINANCE
Članki
Članki Kraljič: Slovenija iz krize ne bo izšla še vsaj leto ali dve 37

Premiki so, a vse poteka prepočasi, ugotavlja nekdanji direktor svetovalnega podjetja McKinsey Peter Kraljič

FINANCE
Članki
Članki 'Gospodarstvo bo ponovno plačevalo premijo za politično negotovost' 31

Ekonomisti o tem, kakšne posledice bo za Slovenijo imelo slavje Zorana Jankovića na kongresu PS

FINANCE
Članki
Članki Deset stvari, da pri nas posel zaživi

Zakaj je v Sloveniji tako težko poslovati in ustvarjati dobiček

PRO
Članki
Članki Ali morate spet doplačati dohodnino?

Če ste eden izmed 307.570 Slovencev, ki ste v minulih dneh prejeli informativni izračun dohodnine, po katerem boste to morali spet...