Šele 11-letni tolar se že spogleduje z evrom

Čas branja: 4 min
06.10.2002  10:23  Dopolnjeno: 06.10.2002 10:46

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Slovenski tolar praznuje 11-letnico obstoja, saj je 8. oktobra 1991 Slovenija stopila na pot denarne osamosvojitve. V vseh teh letih se je zaupanje v domačo valuto znatno okrepilo, po mnenju viceguvernerja Banke Slovenije Darka Bohneca pa je danes še bolj pomembna visoka stopnja zaupanja v domači denarni sistem. Glede na osnovni zunanjepolitični cilj Slovenije, da čimprej postane članica EU in Evropske denarne unije (EMU), pred tolarjem ni več dolga življenjska doba. Čez približno pet let bi ga lahko nadomestila skupna evropska valuta - evro.

Zaupanje v domači denarni sistem se z vidika centralne banke kaže v naraščanju denarnega agregata M3. Ta je v letu 1992 znašal 286 milijard tolarjev, trenutno pa znaša 3220 milijard tolarjev. Kot je v pogovoru za STA poudaril viceguverner Banke Slovenije Bohnec, je pomembno predvsem to, da je obseg M3 naraščal enakomerno.

"Slovenija se je ob začetku samostojne poti odločala, ali se gospodarsko razvijati ob uvozu kapitala oz. z najemanjem finančnih kreditov v tujini ali pa na podlagi domačega varčevanja. Svet banke Slovenije se je takrat odločil za strategijo denarne politike, ki temelji na domačem varčevanju," je dejal Bohnec. Opazno zaupanje v tolar kažejo tudi podatki o deležu tolarskih vlog v strukturi vseh vlog. Ta se je s 60 odstotkov v letu 1992 v nadaljnjih letih povzpel na 75 odstotkov. Nato je po dokončni zamenjavi devizne gotovine z evri ta delež kot posledica pologov deviz na račune pri bankah padel na 70 odstotkov, je navedel Bohnec.

Lastno valuto - tolar je tedanja skupščina Republike Slovenije uvedla 7. oktobra 1991, potem ko je v skladu z brionskim sporazumom pretekel trimesečni moratorij na uveljavljanje osamosvojitvenih sklepov sprejela zakon o denarni enoti RS ter zakon o uporabi denarne enote RS, ki je določal, da je tolar edino zakonito plačilno sredstvo v slovenski državi.

Dokler niso bili izdani novi bankovci in kovanci s tem imenom, so se kot zakonito plačilno sredstvo na območju Slovenije uporabljali vrednostni boni. Prve bankovce je Banka Slovenije dala v obtok konec septembra 1992. Sprva so v obtoku krožili bankovci za 100, 500 in 1000 tolarjev, kasneje pa so se jim pridružili še bankovci za 10, 20, 200, 50, 5000 in 10.000 tolarjev. V obtok so v začetku leta 1993 prišli tudi kovanci za 1, 2, 5 tolarjev in 50 stotinov, nato kovanca za 10 in 20 stotinov, nazadnje pa še kovanec za 10 tolarjev.

Kmalu se jim bosta pridružila še kovanca za 20 in 50 tolarjev. "Gre za velik korak, ki precej spreminja logistiko na področju zagotavljanja gotovine, saj bo v obtoku relativno več kovancev," je povedal Bohnec. Slovenija uvaja kovance nekoliko višjih vrednosti tudi zaradi prilagoditve razmeram v evroobmočju, kjer na primer kovanec za dva evra predstavlja približno vrednost našega bankovca za 500 tolarjev.

Nekatere države članice EU so sicer naklonjene spremembi, da bi v evroobmočju natisnili tudi bankovce za en oz. dva evra. Tako bi se razmik med vrednostjo kovancev v Sloveniji in v EU še dodatno zmanjšal. Sicer pa po napovedih direktorja sektorja za gotovinsko poslovanje v Banki Slovenije Braneta Bertonclja v roku dveh let ne načrtujejo drugih novih izdaj tolarskih apoenov.

Kot je v pogovoru za STA navedel Bertoncelj, smo v Sloveniji od leta 1992 natisnili prek 343 milijonov kosov bankovcev. V obtoku jih je zdaj 130 milijonov kosov bankovcev, ki so danes vredni 160 milijard tolarjev (leta 1991 je bilo gotovine v obtoku za 25 milijard tolarjev). V Sloveniji smo po njegovih navedbah v celotnem obdobju nakovali 433 milijonov kosov kovancev, kar je zdaj vredno 1,5 milijarde tolarjev. Banka Slovenije je pred kratkim sprejela tudi sklep o omejevanju, in sicer do 50 kosov, v poravnavi v dolžniško-upniških razmerjih. "Bankovci so zakonito plačilno sredstvo v neomejenem obsegu, kovanci pa v omejenem obsegu," je pojasnil Bertoncelj in dodal, da v strukturi celotnega gotovinskega poslovanja kovanci predstavljajo le 0,9 odstotka poslovanja.

Od skupne količine natiskanih bankovcev v zadnjih 11 letih je potrebno odšteti tudi uničeno gotovino in tisto, ki predstavlja operativne in strateške zaloge centralne banke, je opozoril Bertoncelj. Življenjska doba tolarja je sicer po njegovih besedah glede na kakovost papirja in na sorazmerno visoko stopnjo občutljivosti pri rokovanju z gotovino mnogo daljša kot v nekaterih drugih državah, kjer je ta pretok gotovine mnogo hitrejši. "Za izdelavo tolarskih bankovcev se uporablja visoko kakovostni papir," je pripomnil Bertoncelj, zato pa je tudi življenjska doba pri posameznih apoenih daljša vsaj za 20 odstotkov kot v tujini. V Sloveniji se po podatkih Banke Slovenije vsako leto zaradi obrabe dotiska približno za 10 do 20 milijard kosov bankovcev. "Centralna banka se namreč zavzema, da je kakovost gotovine v obtoku čimboljša," je še pripomnil Bertoncelj.

V prvi polovici letošnjega leta so bili zaradi ponaredbe tolarjev pravne in fizične osebe oškodovane za 2,6 milijona tolarjev, je navedel Bertoncelj. Ponarejanje v Sloveniji sicer ne predstavlja posebne grožnje, se pa z njegovim naraščanjem po Bertoncljevem mnenju krepi dvom v verodostojnost finančnih posrednikov. Letos so v masi 130 milijonov kosov bankovcev zabeležili prek 300 kosov ponaredkov bankovcev (med njimi je bilo več kot polovica bankovcev za 10.000 tolarjev), sicer pa trend v zadnjih treh, štirih letih pada. Največ ponarejevanja je bilo leta 1997, ko je bilo ponarejenih 5500 kosov, veliko te gotovine pa so zasegli, preden je šla v distribucijo, je navedel. V primerjavi z evropskimi državami se Slovenija uvršča v srednji razred, kjer je ponarejenih bankovcev sorazmerno malo.

Po optimističnem scenariju bo Slovenija postala članica EU leta 2004. Pred prevzemom skupne evropske valute - evro mora biti tolar dve leti vključen v skupni evropski mehanizem menjalnih tečajev (ERM II), tako da bi Slovenija v EMU vstopila leta 2007. Domačo valuto bi nadomestil evro, kot se je to v začetku letošnjega leta zgodilo z nacionalnimi valutami v 12 državah EU. "Tolar bo imel v spominu slovenskega naroda pomembno in častno mesto," je prepričan Bertoncelj.

Po mnenju viceguvernerja Bohneca so izgledi za tolarsko varčevanje tudi v bodoče ugodni, saj moramo za uvedbo evra zagotoviti še bolj stabilne denarne razmere in še bolj disciplinirano voditi narodnogospodarske politike. To lahko prinese dodaten motiv za varčevanje, kljub temu, da bodo donosi sicer relativno nižji, a bo celotno okolje še bolj stabilno, je razmišljal Bohnec.

Tolar je po njegovih besedah sredstvo, da smo se izkopali iz izrazito neprimernega denarnega okolja tedanjega jugoslovanskega dinarja, pa tudi sredstvo, da bomo lahko vstopili v večje denarno okolje s stabilno valuto. "Pomembno je obdobje, v katerem se moramo prilagoditi kriterijem stabilnosti za uvedbo evra. Ko pa bomo prešli na evro, bo to pomenilo predvsem nove priložnosti; večji trg, več konkurence in s tem več možnosti za odločanje," je v pogovoru za STA še menil viceguverner slovenske centralne banke Darko Bohnec.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Stanič: Slaba posojila so deloma tudi posledica nepremišljenih odločitev 19

Nekdanji član uprave NLB in zadnjih direktor LHB Frankfurt Borut Stanič v DZ pojasnjuje svoj pogled na vzroke za stanje v bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Toplek: Prodaja naložb NKBM bi bila v nasprotju s strategijo banke 1

Prvi nadzornik NKBM med avgustom 2009 in avgustom 2011 Danilo Toplek je v DZ razložil, zakaj takrat niso dezinvestirali

FINANCE
Članki
Članki Jereb: Za stanje v bankah krivo tudi pomanjkanje izkušenj s krizo 26

Nekdanji član uprave Abanke Radovan Jereb o vzrokih za današnje stanje v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Zakrajšek: Banke je v težave pahnilo neukrepanje 18

"Če se ljudje zaprejo v svoje pisarne, potem je rezultat tak, kot je," je pred preiskovalno komisijo DZ dejal Boris Zakrajšek

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ukrepi na odhodkovni strani bi bili precej bolj radikalni 53

Premierka meni, da je nepremičninski davek najboljši ukrep za uravnoteženje porabe. Bi z ukrepi na odhodkovni strani sploh poskusila?

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Slabe prakse v bankah se bodo še dogajale 14

"Zlate ribice imajo menda 30 sekund spomina, jaz menim, da ga imajo nekateri ljudje še manj. Pozabijo celo vojne," pravi šef NKBM Aleš...