Čas branja: 5 min
15.09.2011  22:30
Od Zemlje je v povprečju oddaljena 384 tisoč kilometrov, njen premer je četrtina Zemljinega in ima približno eno enainosemdesetino Zemljine mase.

O tem, kako naj bi Luna vplivala na naša življenja in še na marsikaj, govoričijo že v dnevnikih nacionalnih televizij. V Weekendu dokazujemo, da sploh ni tako. Tudi rojstev ni več ob polni luni, zanesljivo pa je novorojenčkov več devet mesecev po vsakokratnem svetovnem prvenstvu v nogometu.

Od Zemlje je v povprečju oddaljena 384 tisoč kilometrov, njen premer je četrtina Zemljinega in ima približno eno enainosemdesetino Zemljine mase.

Na prvi pogled se zdi, da moderni racionalni časi ne prenesejo mitov, vraževerja, astrologije in kar je podobnih zablod. Pričakovali bi, da splošni izobraževalni sistem, ki je vsaj formalno postavljen na racionalne temelje, izkoreninja vraževerje. Lahka dostopnost podatkov, na primer na spletu, naj bi imela podoben učinek. Logična bi morala biti tudi povezava med vse višjo stopnjo izobrazbe ljudi in neverjetjem v nenavadne reči. A že bežna analiza medijev, kratek prisluh sproščenim pogovorom ljudi za sosednjimi mizami v lokalu razkrijeta prav nasprotno. Sploh, ko gre za polno luno. Takrat nas že pri resnih televizijskih poročilih opozarjajo, naj bomo pazljivejši, saj je ob polni luni več prometnih nesreč, da se ljudje takrat še bolj nenavadno vedejo kot sicer ... In tudi številne malo manj gostilniške debate tečejo v smeri, da je polna luna kriva za čudno vedenje ljudi, da so sodelavci sitni, da šefi še bolj nagajajo in tako dalje. Če se ob polni luni znajdete v porodnišnici, vas bodo hitro obvestili, da je takrat porodov mnogo več kot sicer in da je ta naša Luna sploh ena nadloga. Pa je to res ali gre za neutemeljeno vraževerje, ki ima korenine v davnih časih, neprestano pa se generira prek ustnega izročila, medijev, slabega poznavanja dejstev in še česa?

Horoskopi za zabavo, ampak ...

luna

Človek je že tako narejen, da je nagnjen k iracionalnostim. Lep primer so horoskopi. Večina ljudi jih bere, menda bolj za zabavo in jim ne verjame povsem. No, malo pa le. Poskusite vskočiti v debato o tem, kakšni so strelci, pa biki in vodnarji, sploh če imajo Saturna v tej ali oni »hiši«, in razpravljavce prepričati, da je vse skupaj le izmišljotina. Gledali vas bodo kot nerazgledanca, ki nima pojma o »pravih« vplivih nebesnih znamenj na ljudi. Še tako trden argument ne zaleže. Uporaba razuma tu ne deluje. Prav neverjetno pa je, da so isti ljudje nadvse racionalni pri drugih dejavnostih, analitični v službi, prodorni na sestankih, pri kupovanju zelenjave na tržnici znajo zelo natančno oceniti, kaj se izplača in kaj ne. Ta dvojnost človeških možganov, na eni strani nekritično sprejemanje iracionalnega in nedokazljivega, na drugi strani pa racionalnost pri drugih opravili, je nadvse nenavadna.

Dovolj bo, če se tokrat omejimo le na vplive Lune, ki naj bi imela nad našim življenjem neverjetno moč. Za Soncem je Luna tisto nebesno telo, ki je pri pogledu s prostim očesom na nebu najbolj opazno. Mite o Luni je mogoče najti pri vseh kulturah. Njen skrivnostni sij in periodično spreminjanje men so od nekdaj človeka navajali k misli o mogoči povezavi med dogajanjem na Zemlji in našim satelitom. Tudi mnogi, ki so skeptični do astrologije na splošno, globoko zaupajo v vplive Lune na zemeljske stvari.

Luna kot gravitacija in zrcalo

Luna je od Zemlje v povprečju oddaljena 384 tisoč kilometrov, njen premer je četrtina Zemljinega in ima približno eno enainosemdesetino Zemljine mase. Če izključimo nenavadne »magične učinke«, potem lahko Luna na Zemljo vpliva le z gravitacijsko silo in s Sončevo svetlobo, ki se odbija od njenega površja. Najočitnejši in najbolj poznan učinek Lunine gravitacije je plimovanje. To je pojav, ki je v glavnem posledica delovanja privlačne sile Lune in Sonca na oceane. Različna velikost gravitacijske sile, ki deluje na različno oddaljene dele Zemlje, povzroča »deformacijo« vodnih mas.

Manj znana sta podobna učinka na ozračje in zemeljsko oblo. Atmosfersko plimovanje se kaže v majhnih razlikah zračnega tlaka - nekaj tisočink milibara. Pod vplivom Lunine gravitacijske sile pa se nekoliko deformira tudi zemeljska obla.

Svetloba, ki se odbije od Lune, je zelo šibka v primerjavi s Sončevo. Čeprav je prešibka, da bi omogočala fotosintezo, kaže, da lahko njena svetloba sproži gibanje pri nekaterih rastlinah. Lunina svetloba vpliva tudi na reprodukcijo nekaterih morskih organizmov in na življenje nočnih živali. Na človeka pa gotovo bolj vpliva bližnja cesta svetilka ali razsvetljen oglasni pano, ki mu sveti v spalnico.

Sij ne seže v vinske sode

Če je potrjenih Luninih vplivov razmeroma malo, pa ji pripisujejo mnogo več nedokazanih. Tako naj bi Luna vplivala na vreme, nastanek potresov, rast rastlin, kakovost vina in še in še. Kar smo v času trgatve, se omejimo na vino. Težko je verjeti, da bi gravitacijski učinki Lune, njena svetloba namreč ne prodre do sodov v kleteh, vplivali na procese v vinu in s tem na njegovo kakovost. Številni drugi dejavniki, ki jih ljudje niti ne upoštevajo, bistveno bolj vplivajo na kmetijsko proizvodnjo. Kmetje Luni verjetno sledijo zaradi tradicije, ker so to počeli že njihovi predniki in so bili učinki v glavnem dobri. Toda to je tavtološki dokaz, ki spominja na staro šalo. Neki potnik je vsake toliko iz vlaka vrgel papirček. Njegovega sopotnika je to začelo zanimati in ga je vprašal, čemu to počne. »To preprečuje, da bi se nam približali sloni,« mu je odvrnil prvi. Pa ga je začudeni sopotnik opomnil, da v tistih krajih sploh ni slonov. In kaj mu je metalec odgovoril? »Vidite, moja tehnika deluje!«

Nas ne nosi in ne trka

V preteklosti so številne bolezni pripisovali vplivom Lune. Najbolj znan primer je epilepsija, ki so jo ponekod imenovali bolezen Lune. Del tega verovanja se je ohranil v nekaterih sodobnih jezikih (»tega pa luna nosi oziroma trka«, lunatik in podobno). Skoraj brez potrebe se zdi pripomba, da je sodobna medicina to staro vražo že ovrgla. Kljub temu pa so še vedno razširjena številna verovanja v vplive Lune na nekatera področja človeške fiziologije. Primer tega je vpliv Lune na reproduktivni cikel človeka. Periodičnost Luninega in menstrualnega cikla je napeljala k misli, da med njima obstaja povezava. Verjetno od tod tudi prepričanje, da Lunine mene vplivajo na število rojstev. Veliko statističnih raziskav je že dokazalo, da ni nikakršne zveze med številom otrok, ki so v določenem obdobju privekali na svet, in Lunino meno v tistem trenutku.

Neusmiljena statistika

Malo sem se pozabaval s podatki o rojstvu Slovencev v prvi petletki tretjega tisočletja. Na spletni strani statističnega urada ([www.stat.si] ) so prosto dostopni podatki o številu rojstev za določen dan v izbranem letu. Potreboval sem le še podatke za Lunine mene za izbrana leta. Da je stvar resna in brez napak, sem podatke o menah pobral na spletnem portalu United States Naval Observatory, ki skrbi za astronomske podatke in časomerstvo vsega sveta ([aa.usno.navy.mil] ). Za leta od 2001 do 2005 sem tako poiskal števila rojstev ob mlaju, prvem krajcu, polni luni in zadnjem krajcu. V tem obdobju se je ob glavnih menah rodilo dobrih 12 tisoč otrok, kar je statistično kar solidna številka. Po napovedih bi se moralo jasno pokazati, da je ob polni luni rojstev občutno več kot sicer. In? Seveda jih ni. Grafikon je zelo zgovoren. Razlike so le statistična odstopanja. Kdor ne verjame, lahko tudi sam naredi tako enostavno statistično obdelavo. Podatke lahko akumulirate za nekaj dni okoli posameznih men, pa boste dobili vedno enake izide. Lahko tudi uporabite podatke za 50 let. Lunine mene prav nič ne vplivajo na rojstva. Precejšen pa je lahko vpliv svetovnih nogometnih prvenstev, ki se kaže z zamikom devetih mesecev.

Luna je podobna politiki

Statistika rojstev po Luninih menah je zelo čist primer, ki ga je mogoče enostavno preveriti. Letošnje poletje pa so nas mediji zasipali s podatki o vplivu Lune na število prometnih nesreč. Statistična raziskava tega vpliva je mnogo bolj zapletena, saj je dejavnikov za prometne nesreče veliko in so zelo raznovrstni - dež, poledica, sneg, število vozil na cesti ob prometnih konicah v turistični sezoni in tako dalje. Seveda je pričakovati več prometnih nesreč, ko milijonska množica drvi na morje ali z njega. Luna pa gotovo pri tem nima nič.

Mogoče bo kdo razočaran, da je naša spremljevalka s tem izgubila svoj magični čar, toda tudi v tem primeru moramo strogo ločevati naše želje od realnosti. Tradicija in »ljudska modrost« še vedno slepo verjameta v vplive Lune, kar nam kaže na znano resnico: pri opisovanju paranormalnih in magičnih vplivov vedno obstaja tendenca, da ljudje vidijo le tisto, kar naj bi to potrjevalo, spregledajo pa dejstva, ki to zavračajo. Tudi na drugih področjih človeškega delovanja je pogosto tako, da vidimo le stvari, ki so nam v prid. Na primer v politiki. 

graf
Ali polna luna res vpliva na število rojstev?
  • števila rojstev od leta 2001 do 2005

Vira:

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Kaj bi za gospodarstvo pomenila uresničitev 700 evrov neto minimalne plače in dvig stopnje prispevkov? 20

Svarila: naj država raje zniža dajatve in te porablja bolj racionalno, tako bo neto v žepih delavcev ostalo več

FINANCE
Luka Mesec kot Viktor Orban 18

Pri trenutni formuli bruto bruto plače si je zadovoljnega prejemnika minimalne plače težko zamisliti

AVTO
Posel
Posel Cene dizlov iz Nemčije končno upadajo, rabljen passat za 1.500 evrov cenejši kot junija 10

Nemški trgovci so začeli spuščati cene dizelskih avtov, naši jim sledijo. Tri leta starega passata v Nemčiji dobite za devet...

FINANCE
Slovenci premalo hipsterski za ponyje 21

BTC se je iz posla že umaknil, Gorenje ga prodaja

MANAGER
Manager
Manager Zakaj imajo Airbnb, Uber … vse več posnemovalcev – in tudi težave

Leta 2008 je nastal Airbnb, leto pozneje Uber. Obe podjetji sta se v desetletju razvili v ikoni tako imenovane delitvene ekonomije, v...

PRO
Članki
Članki Male velike iznajdbe: odvod toplega zraka iz prenosnih klim

Pogosto največja težava in zadržek pred nakupom prenosne klimatske naprave je odvod toplega zraka iz prostora

MANAGER
Manager
Manager Kdo je prvi Neitalijan za volanom Fiat Chryslerja in kaj ga čaka

Britanca Mika Manleyja, novega šefa Fiat Chryslerja, čaka več izzivov: trgovinska politika ameriškega predsednika Donalda Trumpa, dvomi...

FINANCE
Članki
Članki Evrska rast v drugem četrtletju enaka kot v prvem

To je dobra vest zlasti iz enega razloga – po prvih ocenah, ki jih je Eurostat objavil konec julija, je namreč kazalo, da naj bi bila...