Čas branja: 3 min
13.09.2011  22:30
Stik z najnovejšo tehnologijo Timingu Mojstrana omogoča meritve tudi na svetovnih prvenstvih in olimpijadah

Obveščaj me o novih člankih:  

Timing Mojstrana se ukvarja z elektronskimi meritvami in računalniško obdelavo podatkov, natančneje z merjenjem na športnih tekmovanjih, od klubskih do svetovnih prvenstev in olimpijad. Sodeluje tudi z vodilnim svetovnim merilcem Swiss Timingom.

podrekar matev
"Tehnološki razvoj ne gre več v natančnost meritev, temveč v prikazovanje informacij, ki jih je vse več in morajo biti čedalje bolj prijazne do gledalcev, sodnikov in novinarjev," pravi Matevž Podrekar, ki vodi Timing Mojstrana.

Začelo se je v Mojstrani, naši zibelki smučanja, sodniških organizacij in merjenja tekmovalnih časov, se spominja Matevž Podrekar, pionir slovenskih merilcev. Že leta 1950 smo v Mojstrani organizirali mednarodne smučarske tekaške tekme, na katerih smo čase merili domači sodniki, tedaj še z ročnimi štoparicami.

Sledilo je merjenje časov tekmovalcev v alpskih disciplinah, najprej na republiških tekmah, nato na državnih in mednarodnih. Trideset Mojstrančanov je skupaj s švicarskimi merilci sodelovalo na sarajevski olimpijadi.

Prvi z elektronskim merjenjem

Toda pri ročnem merjenju se človeškim napakam seveda ni dalo izogniti, zato se je tehnologija, s katero naj bi število takih napak zmanjšali, začela razvijati že kmalu. Podrekar, strojnik po izobrazbi, je razvoju sledil in sodniki merilci iz Mojstrane, v okviru Športnega društva Dovje - Mojstrana so že leta 1966 prvi v Jugoslaviji elektronsko merili tekmovalne čase. Sodelovanje z Iskro Delto jim je omogočilo, da so lahko samostojno pripravili vse potrebno za neposreden televizijski prenos, od merjenja časov, računalniške obdelave podatkov do sočasnega prikazovanja časov skupaj z vso potrebno grafiko. »Takrat smo tudi že merili smučarske tekme za svetovni pokal.«

Povpraševanje je veliko

Povpraševanje po storitvah merilcev iz Mojstrane je hitro naraščalo, hoteli so jih prireditelji smučarskih skokov, avtomobilističnih in motorističnih športov, atletskih tekmovanj, veslači, plavalci, vaterpolisti. A vsem, ki so si želeli naših meritev, nismo mogli ustreči, nismo imeli niti dovolj ljudi niti opreme, razlaga Matevž Podrekar. Zdaj se ukvarjamo predvsem s smučarskimi tekmovanji, veslanjem na mirnih in divjih vodah, motorističnimi in kolesarskimi tekmovanji, prostim plezanjem, plezanjem v ledu.

Skupaj z naraščajočim povpraševanjem so se pojavili tudi tekmeci, najmočnejša med njimi sta zdaj Timing Ljubljana in Loka Timing, pravi Podrekar. Zaradi naraščajočega prometa in spremenjene zakonodaje pa je pred petimi leti nastalo tudi podjetje Timing Mojstrana, ki ga s sinom Alešem vodi Matevž Podrekar.

Gledalci hočejo čedalje več informacij

Razlika med meritvami nekdaj in danes je velikanska. Zdaj morajo biti ob cilju postavljeni veliki ekrani, ki gledalcem omogočajo spremljanje tekmovalcev od starta do cilja, semaforji so obvezni, v živo gredo prenosi na televizijo in internet. Še zlasti, če televizijskega prenosa ni, je internet obvezen. Na nedavni tekmi kajakov v Solkanu je nekajminutna prekinitev zveze z internetom takoj sprožila telefonske klice gledalcev celo iz Avstralije, ki so hoteli vedeti, kaj je z rezultati, pravi Podrekar. Povezave, po katerih tečejo informacije, so danes odločilne.

Sodelovanje z vodilnim

Razvoju opreme je treba nenehno slediti in v Timingu Mojstrana je za to odgovoren Matevž Podrekar. Kako mu to uspeva? »Tudi zaradi tesnega sodelovanja s Swiss Timingom, ki je danes vodilni v svetu za meritve na športnih tekmovanjih.« Swiss Timing je del največjega svetovnega proizvajalca ur Swatch Group, ki ima v lasti številne prestižne blagovne znamke, kot so Omega, Longines in Tissot. Razvoj merilnih tehnologij in merjenja športnih tekmovanj imajo v skupini pomembno vlogo. Swiss Timing je eden vodilnih ponudnikov informacijskih sistemov za športna tekmovanja.

Brez podpore kapitala je težko

Pri Swiss Timingu je zaposlenih okrog 150 ljudi in vključno s plačili pravic za merjenja na športnih tekmovanjih, tudi največjih, kot so olimpijade in svetovna prvenstva, namenjajo za to dejavnost okrog 50 milijonov frankov na leto, pravi Podrekar. S takim tekmecem se ne moremo kosati, čeprav smo bili sprva povsem enakovredni med petimi ponudniki merilskih storitev na svetu, dodaja. »Tudi pri opremi smo bili konkurenčni, Švicarji so celo nekatere rešitve prevzeli od nas. Imeli smo nekaj izboljšav, ki bi jih morali patentirati.«

Zdaj je Podrekar zadovoljen, da s prvim na svetu sodeluje in ima v zameno na voljo njegovo tehnologijo. »Res pa je, da nam niso prevzeli samo tekmovanj, ki smo jih delali, ampak tudi nekaj najboljših ljudi, ki so jih tudi zaposlili. Ker mi za seboj nimamo velikega kapitala, smo v tekmi z njimi omagali.«

Kriza je udarila po vseh plačnikih

Kriza je udarila tudi po merilcih na športnih tekmovanjih. Povpraševanje je sicer veliko, toda plačila so majhna, ker so naročniki predvsem športni klubi in društva, ki pa imajo vse manj denarja, pravi Podrekar. Na velikih tekmovanjih, svetovnih prvenstvih in pokalih, olimpijskih igrah, univerzijadah pa imajo odločilno besedo sponzorji, ki pa tudi zategujejo mošnje. Podrekar pravi, da bodo pri vpeljanemu delu vztrajali, kljub manjšim plačilom, ker jim sodelovanje s Švicarji omogoča uporabo najsodobnejše opreme in stik s tehnološkim napredkom. »To pa je nujno, če hočemo v poslu obstati.«

Zahtevajo vse več informacij

»Tehnološki razvoj ne gre več v natančnost meritev, ta je z možnimi desettisočinkami za zdaj že dosežena, ampak v prikazovanje informacij, ki jih je vse več in čedalje bolj prijazne morajo biti do gledalcev, sodnikov in novinarjev. Tekmovalce v nekaterih športih so že opremili s transponderji, ki omogočajo njihovo spremljanje od starta do cilja. Fotocelice in ure pa so na računalnikih.«

Uspeva jim, ker so dobri

In kaj bi se zgodilo, če bi se pri Swiss Timingu odločili, da opustijo meritve na tekmovanjih alpskih smučarjev, kot so se enkrat že skoraj? Jih lahko nadomestite? »Lahko. Znanja imamo dovolj, oprema in računalniški programi tudi ne bi bili težava. Imamo dovolj strokovno usposobljenih ljudi za tekme svetovnega pokala, nimamo pa jih dovolj za svetovno prvenstvo in olimpijado,« odgovarja Podrekar. »Uspelo nam je zato, ker smo dobri in nas potrebujejo, ne zato, ker bi nam kdo delal uslugo,« dodaja.



Preberite tudi:

25.01.2012
20.01.2012

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki (pregled stroškov) Mansson: Ni fer govoriti, da lani nismo delali nič 45

Šefi DUTB pojasnjujejo, kako so do zdaj za delovanje porabili slabih pet milijonov evrov; pravijo, da so lani med drugim iskali kadre, v...

FINANCE
Članki
Članki Veselinović: Če bi banke privatizirali, danes te komisije ni bilo 28

Draško Veselinović, ki je NLB vodil tri mesece in se med drugim 'proslavil' s posojilom Simoni Dimic, pred parlamentarno komisijo DZ

FINANCE
Članki
Članki Bratuškova: Ukrepi na odhodkovni strani bi bili precej bolj radikalni 53

Premierka meni, da je nepremičninski davek najboljši ukrep za uravnoteženje porabe. Bi z ukrepi na odhodkovni strani sploh poskusila?

FINANCE
Članki
Članki Zadeva Teš 6: Odvetnik Tovšakove zahteva izločitev dokazov 12

Na današnji obravnavi na sodišču nekdanje šefice Vegrada Hilde Tovšak ni bilo

FINANCE
Članki
Članki Jezerc iz NLB: Čutim se objektivno odgovornega za bančno luknjo 20

"Bančniki nismo bili tako pametni in vsevidni, da bi predvideli krizo," pravi nekdanji šef področja poslovanje s podjetji v NLB Tomaž...

FINANCE
Članki
Članki Hauc: Banke so še vedno nezaupljive do gospodarstva 12

Spremljali smo preiskovalno komisijo DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu

FINANCE
Članki
Članki Zorko: Šrotu smo zaupali, da ve, kako upravljati s tako vsoto denarja 34

Današnji šef Pivovarne Laško Dušan Zorko trdi, da ni vedel, kako so družbe, ki jih je obvladoval Boško Šrot, porabljale denar...

PRO
Članki
Članki 10 stvari, ki jih niste vedeli o hibridih

Ljudje pogosto ne razumejo hibridov, saj med drugim ne vedo, ali jih je treba polniti, oziroma menijo, da ne obstaja pravi model zanje. Ne...