Komentar

Koristna lekcija Bradyjevega načrta

Čas branja: 3 min
22.06.2011  22:30
Finančni trgi so čedalje bolj prepričani o tem, da bodo priče prestrukturiranju grškega dolga, in evropski strategi se že bojijo najhujšega.

Obveščaj me o novih člankih:  

Finančni trgi so čedalje bolj prepričani o tem, da bodo priče prestrukturiranju grškega dolga, in evropski strategi se že bojijo najhujšega. "V najslabšem primeru," je dejal Jürgen Stark, član uprave Evropske centralne banke (ECB), "bi prestrukturiranje dolga članice evrskega območja lahko imelo posledice, ki bi zasenčile bankrot družbe Lehman Brothers."

Obstaja pa tudi scenarij z najboljšim mogočim razpletom, po katerem bi bil grški dolg prestrukturiran tako, da ne bi ogrozil bančnega sistema. To bi bilo najlaže mogoče izpeljati tako, da bi od bank, ki so izpostavljene južnoevropskemu dolgu, zahtevali, da povečajo svoj kapital. Prav temu cilju je prilagojen tudi drugi krog obremenitvenih preizkusov Evropske bančne agencije. Obremenitveni preizkusi bi s tem, ko bi pokazali, kdo je oslabel in kdo je trden, tudi omejili tveganja nasprotne stranke. Posojilodajalci bi imeli v rokah zanesljivo informacijo o tem, s kom lahko poslujejo - in komu naj se izogibajo.

Toda dosedanja ravnanja Evrope ne zbujajo zaupanja, da bo naslednji krog preizkusov zares strožji od predhodnega. Povečevanje kapitala je drago. To pa deležnike spodbuja k zanikanju težav, namesto da bi jih priznali.

Rešitev: zgledovanje po Bradyjevem načrtu

Po načrtu B naj bi se podaljšal rok zapadlosti grškega dolga. Grška vlada bi preprosto razglasila, da zamenjuje svoje obveznice za nove, ki bodo zapadle v recimo 30 letih. Tu ne bi šlo za nikakršen odpis glavnice niti odbitek pri vrednotenju za upnike; šlo bi za dodaten čas za odplačevanje. Bankam bi bilo prihranjeno priznanje izgub.

Toda Grčija bi bila še vedno obremenjena z neznosno velikim dolgom. Zmanjšanje tega bremena za 40 odstotkov, bodisi v obliki znižanih obrestnih mer bodisi glavnice, bi bilo nujno za to, da bi delež dolga v BDP lahko upadel pod sto odstotkov - na raven, pri kateri bi država vendarle imela nekaj upanja, da bi lahko izpolnila svoje plačilne obveznosti.

Na srečo obstaja še drugačna pot: zgledovanje po Bradyjevem načrtu, po katerem so poslovne banke skupaj z ZDA, Mednarodnim denarnim skladom in pariškim klubom držav upnic prestrukturirale dolg in priznale odbitek pri vrednotenju dolga držav v Latinski Ameriki in vzhodni Evropi ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja. Dva od mojih severnokalifornijskih sosedov Peter Allen in Gary Evans - ki sta oba veterana Bradyjevega načrta - sta razložila, kako bi podoben načrt lahko izpeljali tudi danes.

Zakaj ne bi denarja davkoplačevalcev uporabili ustvarjalno?

Prvič, nove obveznice bi bile lahko strukturirane tako, da bi odbitki pri vrednotenju, ki bi jih nase prevzele banke, veljali za davčne izgube, s čimer bi ublažili škodo za dobičke bank. To bi sčasoma pripeljalo do tega, da bi za izvedbo prestrukturiranja grškega dolga uporabili državne proračunske vire. Toda če je denar davkoplačevalcev že tako ali tako v nevarnosti, kot se dogaja danes, zakaj ga ne bi uporabili ustvarjalno?

Drugič, ECB bi za novi dolg lahko ponudila prav posebno obravnavo - "varno financiranje" -, s katero bi ta postal privlačen za vlagatelje.

Tretjič, potrebo Grčije po takojšnjem prestrukturiranju bi lahko uskladili z željo bank, da se s tem počaka, dokler se njihove bilance ne okrepijo, s predpisi. V okviru Bradyjevega načrta je računovodski predpis FASB 15 dovoljeval, da so prestrukturirana posojila še vedno knjižili po njihovi prvotni nominalni vrednosti vse dotlej, dokler se vsota obrestnih in glavničnih plačil pri prestrukturiranem instrumentu nista najmanj izenačili s tisto pri prvotnem posojilu. Novim obveznicam, pri katerih so bile obrestne mere proti koncu odplačilnega roka višje, so lahko dali enako knjigovodsko vrednost kot starim, za katere so se že plačevale obrestne mere.

Takšno posebno knjigovodsko obravnavo bi čez čas lahko postopoma odpravili, pri čemer bi se od bank zahtevalo, da priznajo svoje izgube, a šele takrat, ko to zmorejo.

Preobrat s predsednikom ECB

Četrtič, nove instrumente bi lahko zasnovali tako, da bi bili bančni in državni posojilodajalci udeleženi pri uspehu države. V Bradyjevem načrtu so plačila države indeksirali glede na izvozne cene ali pogoje blagovne menjave. V primeru Grčije bi bilo temu enakovredno indeksiranje plačil glede na stopnjo rasti njenega BDP, s čimer bi samodejno uskladili dolžniško breme Grčije z njeno plačilno sposobnostjo.

Tovrstne obveznice so bile uspešne tudi drugje, še zlasti pri nedavnem prestrukturiranju argentinskega dolga. Tam so bile tudi predmet polemike, saj so se vlagatelji pritoževali, da argentinska vlada manipulira s statističnimi podatki. Toda Evropa ima rešitev za to težavo. Imenuje se Eurostat, statistični urad Evropske unije.

Za tiste, ki v Evropi snujejo usmeritve, bi bilo torej bolje, če bi se namesto tega, da jih skrbi morebitno približevanje usodi Lehman Brothers, raje lotili reševanja vprašanja grškega dolga tako, da bi se po zgledu Bradyjevega načrta izognili tej usodi.

Nepričakovano dejstvo v tej zgodbi je, da je pariški klub v času Bradyjevega načrta vodil nihče drug kot Jean-Claude Trichet, zdajšnji predsednik ECB. Pariški klub je pod Trichetovim vodstvom priskrbel 50-odstotno zmanjšanje dolga Poljske - pod pogojem, da podoben odbitek pri vrednotenju naredijo tudi njene bančne upnice.

Bi si zdajšnji predsednik ECB sploh lahko želel boljše zapuščine, kot je ta, da lahko pobriše prah s svojih zapiskov in evropskim strategom razloži, kako bi lahko uporabili lekcijo, ki jo ponuja Bradyjev načrt?

Barry Eichengreen je profesor ekonomije in politologije na kalifornijski univerzi Berkeley.

© Project Syndicate

Komentarji izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
FINANCE
Članki
Članki Ne naše ne vaše, normalne! 3

Privatizacija bi rešila vse težave z »našimi« in »vašimi«, predvsem pa z neučinkovitim upravljanjem premoženja.

FINANCE
Članki
Članki Kdo bodo podjetniški zmagovalci 2.0 1

Zmagovalci bodo ti, ki vedo, kako prodati svoj izdelek ali storitev. In ki so prizemljeni.

MANAGER
Manager
Manager Intervju: Ni kreditnega krča, je kapitalski krč

Kot predsednik uprave SID banke ima Sibil Svilan vpogled v delo bank in poslovanje podjetij, torej lahko pove, zakaj se še vedno...

MANAGER
Manager
Manager Intervju: Naš cilj ni večja proizvodnja

Anton Černih, predsednik uprave Slovenske industrije jekla, o prestrukturiranju programa, pričakovanjih ruskih lastnikov in menjavah...

FINANCE
Članki
Članki Intervju: Če se ne bo dalo delati, bom odšel 8

Torbjörn Månsson, izvršni direktor DUTB, pred katero so kadrovske zamenjave

OGLAS
FINANCE
Dobrodošli v svet poslovno zdravega blagostanja!

AGRA 2019 bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta s svojo 57. ponovitvijo eden najpomembnejših mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v...