Se članstvo v verski skupnosti splača?

Čas branja: 4 min
22.06.2011  08:24
Davčni svetovalec je za nemško poslovno revijo izračunal, ali verniki, ki morajo plačevati cerkveni davek, za svoj denar dobijo tudi materialne koristi, ali pa se jim morda bolj splača, da iz Cerkve izstopijo

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Nemčija ima približno 82 milijonov prebivalcev, od tega jih je 48,5 milijona pripadnikov dveh glavnih veroizpovedi v tej državi - Evangeličanske in Katoliške cerkve. Verski skupnosti se ne financirata s prostovoljnimi prispevki vernikov, temveč s cerkvenim davkom, ki ga je predpisala država. Ta delno tudi sofinancira dejavnosti obeh Cerkva, na primer šolstvo, delno pa tudi pokojninsko zavarovanje duhovnikov. Obe verski skupnosti si vsako leto glede na število vernikov razdelita devet milijard evrov zbranega cerkvenega davka.

Za otroke starši ne plačajo nič, takoj ko pa državljan ima zaslužek, mora seveda plačevati davke, tudi cerkvenega, če je seveda član verske skupnosti. Odstotek cerkvenega davka, ki ga verniki plačujejo od svojih dohodkov, je različen po zveznih deželah, najvišji je devet odstotkov. Je pa v absolutnem znesku omejen navzgor, tako da zvezne dežele določijo največjo vsoto.

cerkev

Ker zaradi cerkvenega davka iz obeh verskih skupnosti vsako leto izstopi kar precej vernikov, je davčni svetovalec za nemško poslovno revijo Wirtschaftswoche na primeru vernega zakonskega para povsem utilitaristično izračunal, ali se zakoncema splača, da ostaneta člana ene ali druge verske skupnosti, oziroma kaj za davek, ki ga plačujeta, od svoje verske skupnosti dobita.

Čeprav je neka ameriška raziskava pokazala, da aktivni verniki živijo povprečno sedem let dlje, predvsem zaradi medsebojne povezanosti in pestrega družabnega življenja cerkvenega občestva, pa je izračun v omenjeni reviji čisto konkreten, izražen s številkami. Davčni strokovnjak je poskušal pokazati, ali člani te ali one Cerkve za svoj denar poleg dušnopastirske oskrbe in tolažilnega upanja na življenje po smrti, kar tako ali tako ni mogoče ovrednotiti z denarjem, dobijo tudi materialne ugodnosti že na tem svetu.

Stroški in ugodnosti

Za vzorčni primer je vzel par, pri katerem mož zasluži 45 tisoč evrov na leto, žena pa 40 tisoč. Upošteval je, da se njuni dohodki povečujejo za dva odstotka na leto. Izračunal je, da skupaj v svojem življenju plačata 70.861 evrov cerkvenega davka. Izračun je bil opravljen s predpostavko, da bodo sedanji davčni predpisi veljavni ves čas trajanja njunega življenja, upošteval pa je tudi dejstvo, da upokojenci tega davka ne plačujejo.

Najprej par načrtuje poroko. Z duhovnikom imata pred poroko večuren pogovor, duhovnik ima med poročnim obredom tudi osebni nagovor. Poroko navadno spremljata tudi orgelska glasba in petje. Vse to je za zaročenca brezplačno, če sta člana Cerkve. Tisti, ki se ne poročijo v cerkvi, najamejo govornika in glasbenike, ki spremljajo poročno ceremonijo, in za to plačajo povprečno 730 evrov. Skupaj z najemom dvorane par plača tisoč evrov. Verni par torej tolikšno vsoto prihrani.

Kmalu zakonca dobita prvega otroka in ga prineseta v cerkev h krstu, kar je seveda brezplačno, medtem ko alternativni posvetni obred in praznovanje ob prihodu novega državljana, ki sta ponekod v navadi, z govornikom vred staneta povprečno 368 evrov. Praznovanje lahko poteka tudi na vrtu z glasbeniki, za kar je treba odšteti 500 evrov. Če imata zakonca dva otroka, tako s krstom v cerkvi prihranita tisoč evrov.

Za božič svoja otroka peljeta gledat žive jaslice in igro, ki je povezana z božično vsebino. Take predstave so dostopne za vse otroke, a verni starši svoje otroke tja prav gotovo pošljejo. Če bi otroka namesto tega poslali gledat igrico v običajno lutkovno gledališče, bi to starše za dva otroka stalo 50 evrov na leto. Do 10. leta starosti obeh otrok tako privarčujejo 500 evrov.

Vrtcev tudi v Nemčiji primanjkuje, a ker sta starša aktivna vernika, za svoja otroka prav gotovo dobita prostor v cerkvenem vrtcu. Glede na pomanjkanje vrtcev je to zanju velika prednost, čeprav je cena enaka kot v državnih vrtcih, in tako pravzaprav nič ne prihranita.

V Nemčiji si obe verski skupnosti vsako leto razdelita devet milijard evrov zbranega cerkvenega davka, vendar pa so na ta račun verske storitve za plačnike davka zastonj.

Pozneje oba otroka pošljeta v cerkveno gimnazijo, prostor jima je tam zagotovljen, čeprav imajo tudi neverni starši možnost vpisati otroke, ker cerkvene gimnazije sofinancira država. Je pa naval na cerkvene gimnazije velik, ker veljajo za zelo kakovostne šole. Kakovostne so tudi druge zasebne šole, a tam je šolnina 400 evrov na mesec, v cerkveni pa samo 80 evrov na mesec. S plačevanjem šolnine starši dobijo pravico do 30-odstotne olajšave pri dohodnini. Pri dveh otrocih in osmih letih šolanja (nižja in višja gimnazija) starša prihranita 56.947 evrov.

Pride čas, ko verni starši svoje otroke pošljejo k birmi. Za praznovanje dosežene osebne zrelosti se odločijo tudi številni neverni mladi in praznujejo zunaj cerkve. Ta alternativni ritual se je uveljavil predvsem v deželah nekdanje Vzhodne Nemčije, kjer ga je propagirala oblast. Verna starša, ki k birmi svoja otroka pošljeta v cerkev, prihranita 200 evrov. Toliko je treba namreč plačati za posvetni ritual zrelosti.

Čim dlje traja zakon, tem več imata zakonca potreb po svetovanju. Verni zakonci se odločijo za pogovore z duhovnikom, ki so seveda brezplačni. Ti jima nadomeščajo seanse s psihiatrom, ki povprečno zaračunava 100 evrov na uro. Do svojega 85. leta tako prihranita 10 tisoč evrov.

Ker se zakonca zanimata tudi za kulturo, rada poslušata glasbo. Cerkev jima od časa do časa ponuja koncerte orgelske glasbe, druge instrumentalne glasbe in zborovskega petja. Če bi na primer hotela poslušati Bachov Pasijon po Mateju v koncertni dvorani, bi ju to stalo 100 evrov. Dodaten obisk opere vsaki dve leti bi ju skupaj s koncerti do konca življenja stal pet tisoč evrov. Toliko torej prihranita, če obiskujeta cerkvene koncerte.

Na koncu življenja za njima na pogrebu žalujejo sorodniki. Duhovnik opravi pogrebni obred in ob grobu spregovori tolažilne besede. Če pogreb ne bi bil cerkven, bi morali sorodniki najetemu govorniku plačati 315 evrov, za oba pokojnika torej 630 evrov.

Seštevek materialnih koristi, ki jih imata verna zakonca od članstva v verski skupnosti, znaša 75.277 evrov, kar je 4.416 evrov več, kot zakonca plačata cerkvenega davka. Hoditi v cerkev se torej splača, ugotavljajo avtorji članka.

Če odštejemo nekatere posebnosti, ki so v navadi v Nemčiji, na primer alternativni posvetni obredi, kot je obred zrelosti ali krsta, lahko ugotovimo, da se pripadnost verski skupnosti splača zlasti zaradi ugodnih šolnin. Poleg tega verske skupnosti študentom dajejo tudi štipendije. Glede na dohodke staršev lahko študenti dobijo do 665 evrov na mesec. Verske skupnosti so tudi lastnice stanovanj, ki jih po zelo ugodnih najemninah, v katere so vključeni vsi stroški, oddajajo svojim članom. Poleg tega mladim parom odobravajo brezobrestna stanovanjska posojila.

Če se torej družina dejavno udeležuje cerkvenega življenja in svoje otroke pošilja v cerkvene šole, primerjava stroškov in koristi pokaže, da se pripadnost verski skupnosti - vsaj v Nemčiji - splača.

Avtorica: Anamarija Urbanija

Članek je bil objavljen v reviji Moje finance, maj 2011.

Izšla je junijska številka Mojih financ. Kaj prinaša nova izdaja revije, si lahko ogledate v galeriji.

moje finance 6

Na voljo je revija Moje finance, junij 2011

Revija je naprodaj v prosti prodaji, lahko pa se nanjo tudi naročite oziroma kupite žetone za vpogled v posamezen ali več člankov.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
MLADI
Učitelji
Učitelji Zamude in novosti finančnega opismenjevanja

Država zamuja pri postavitvi osrednje spletne strani, ki bo namenjena finančnemu opismenjevanju prebivalstva; so pa v šolskih programih...

FINANCE
Članki
Članki Zakaj je zgodovina tako slaba učiteljica 24

Edina država, za katero se zdi, da je zgodovino vzela resno, so ZDA. Boleča izkušnja iz velike depresije v tridesetih letih prejšnjega...

FINANCE
Članki
Članki Izvedenec našel povezavo med posojili skupine Laško in Šrotovim prevzemom 2

Srečko Lavrenčič je šel po poteh denarnih tokov v skupini Pivovarna Laško v letih 2008 in 2009

FINANCE
Članki
Članki (foto) Pahor na Mosu: Država nas še vedno stane preveč 48

Vlada Mira Cerarja ima ob visoki podpori javnosti realne možnosti, da Slovenijo popelje na pot okrevanja, meni predsednik države.

FINANCE
Članki
Članki Kaj za podjetja pomeni, če so 2. januarja šole zaprte? 6

Šolarji 2. januarja, ki bo prihodnje leto v petek, ne bodo imeli pouka. "Najlažje bi bilo, če bi bili prosti dnevi v gospodarstvu in...

FINANCE
Članki
Članki Kako naj ustavim očeta, ki mi krade iz podjetja? 4

»Kaj naj naredim?« me je spraševal Janez. »V bistvu krade! Naj ga prijavim policiji? Lastnega očeta?«

MLADI
Mladi
Mladi Prvorojenci v življenju uspešnejši od mlajši sorojencev?

S prvorojenci se starši več ukvarjajo, več zahtevajo od njih, so bolj strogi do njih kot do mlajših otrok, ki jim velikokrat dajejo...

OGLAS
FINANCE
Dobrodošli v svet poslovno zdravega blagostanja!

AGRA 2019 bo v Gornji Radgoni od 24. do 29. avgusta s svojo 57. ponovitvijo eden najpomembnejših mednarodnih kmetijsko-živilskih sejmov v...